Slovenci največji ljubitelji kulture v EU

Slovenci so največji ljubitelji kulture med vsemi državljani Evropske unije. Tako je sklepati po podatkih evropskega statističnega urada (Eurostat), ki razkrivajo, da Slovenci obiščejo največ kulturnih dogodkov na leto.

Obiskanost kulturnih dogodkov, kot so gledališke predstave, balet ali koncert, so v evropskih državah merili leta 2015, podatke pa objavili zdaj. Merilo je bilo, koliko prebivalcev je bilo v celem letu štirikrat ali večkrat na kulturnih dogodkih.

Raziskava je potekala v 28 državah članicah Evropske unije ter štirih državah – Švici, Islandiji, Norveški in Srbiji –, ki niso članice. Kar 27,7 odstotka Slovencev je bilo leta 2015 štirikrat ali večkrat na koncertu, gledališki ali baletni predstavi, medtem ko je bilo povprečje v EU 13,6 odstotka.

Več kulturnih dogodkov od Slovencev obiščejo le Švicarji in Islandci. Kar 37 odstotkov Švicarjev in 33 odstotkov Islandcev je bilo leta 2015 najmanj štirikrat na kulturnih prireditvah. Na Norveškem je ta odstotek nižji, 32,9, v Srbiji pa zelo nizek – 7,8.

Med članicami EU Slovencem po obiskovanju kulturnih dogodkov sledijo Luksemburžani, Finci in Avstrijci. V Luksemburgu je najmanj štirikrat obiskalo kulturne dogodke 26,8 odstotka ljudi, na Finskem 23,9 odstotka, v Avstriji pa 21,8 odstotka prebivalcev.

Poljska čisto na repu

Na repu lestvice so Bolgarija, Romunija, Grčija in Poljska. V Bolgariji in Romuniji je kulturne dogodke leta 2015 najmanj štirikrat obiskalo 6,7 odstotka prebivalcev, v Grčiji 4,6 odstotka, medtem ko se je Poljska znašla na repu s 3,7 odstotka. Presenetljiv je podatek za Italijo, katere bogata kulturna ponudba je vsaj štirikrat pritegnila le 13,6 odstotka prebivalcev.

Po podatkih slovenskega statističnega urada je bilo leto 2015 zelo pestro po kulturni ponudbi. Taka so pravzaprav vsa leta v Sloveniji. V slovenskih gledališčih je bilo izvedenih 6544 predstav, od tega 83 odstotkov lastnih in 17 odstotkov gostujočih. Predstave si je ogledalo okoli 850.370 ljudi, od tega 49 odstotkov dramske predstave.

Poklicni orkestri in zbori so v matičnih hišah izvedli 170 koncertov, obiskalo pa jih je blizu 101.100 poslušalcev, izvedli so 1860 glasbenih del, od tega 42 odstotkov del slovenskih avtorjev, 223 koncertov so izvedli na gostovanjih.

Kulturni domovi so bili sploh plodoviti in obiskani. Pripravili so 15.763 kulturnih dogodkov, približno četrtina je bilo glasbenih, malo manj kot četrtina pa filmskih in videopredstav. Prireditev se je udeležilo več kot štiri milijone obiskovalcev.

Muzeji, galerije in likovna razstavišča so pripravili 3502 razstavi, ki so privabile okrog 2,6 milijona obiskovalcev, od tega 612.000 ­mladih.

Filmarji so ustvarili 22 celovečernih filmov, trinajst igranih in devet dokumentarnih, ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih; V 58 kinematografih po Sloveniji si je filme ogledalo okoli 2,1 milijona gledalcev.

Če bi sklepali po nakupih knjig, bi rekli, da Slovenci malo berejo. A ni tako, saj radi berejo izposojene knjige. V splošne knjižnice je bilo leta 2015 vpisanih 479.452 članov, kar je nekaj več kot 23 odstotkov prebivalcev, izposodili pa so si 25,8 milijona enot knjižničnega ­gradiva.

V Sloveniji je bilo izdanih kar precej knjig, med njimi več del slovenskih avtorjev kot tujih. Med 1668 izdanimi leposlovnimi deli je 901 naslov izvirnih slovenskih del, 767 je prevodov. Vseh izdanih knjig in brošur je bilo 5411.

Koliko denarja namenimo za kulturo

Slovenija je od leta 1999 za kulturne storitve, to je delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, umetniške prireditve ipd., na leto največkrat namenila 0,8 odstotka BDP, dvakrat po 0,9 odstotka BDP (v letih 2009 in 2010) in dvakrat po 0,7 odstotka BDP (v letih 2007 in v 2015). Povprečje v EU je nižje, saj znaša 0,5 odstotka BDP. Večje deleže BDP kot v Sloveniji namenjajo kulturi le še v Latviji, Estoniji in Malti.

V strukturi javnih sredstev v tem petnajstletnem obdobju je po podatkih Sursa delež izdatkov države za kulturne storitve največkrat znašal 1,7 odstotka ali 1,8 odstotka, leta 2013 1,3 odstotka, v letih 2014 in 2015 pa po 1,5 odstotka. Glede na število prebivalcev in druge podatke so v Sursu izračunali, da je država za kulturne storitve leta 2015 namenila 133 evrov na prebivalca (6 evrov manj kot leta 2014), vsak prebivalec pa je za kulturo porabil povprečno 157 evrov (enako kot leta 2014).

Državni izdatki za kulturo, preračunani na prebivalca, so se od leta 2010 do 2015 zniževali, posamezni prebivalec Slovenije je v tem obdobju porabil za kulturo povprečno od 151 do 157 evrov na leto.

Vendar kultura ni le strošek. V Sursu so izračunali, da je delež dodane vrednosti kulture v BDP v obdobju 2010–2013 znašal 1,2 odstotka, v letih 2014 in 2015 pa po 1,1 odstotka BDP (v tem podatku je upoštevana le kultura v ožjem smislu, njen posredni učinek na gostinstvo, turizem, trgovino itd. ni vštet).