Slovensko odlikovanje enemu največjih dirigentov našega časa

Ljubljana – Ko bo v četrtek zvečer ruski maestro Valerij Gergijev sklenil Ljubljana Festival s slavnim Marijinim gledališčem iz Sankt Peterburga in Šostakovičevo Peto simfonijo, bo na odru Gallusove dvorane stal kot odlikovanec države Slovenije. Nekaj ur pred koncertom mu bo predsednik republike Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge.

Gre za državno odlikovanje, ki ga bo Gergijev prejel v četrtek opoldne v predsedniški palači, in sicer za prispevek k plemenitenju slovenskega kulturnega prostora z vrhunskimi glasbenimi doživetji. Predlog je predsedniku posredoval direktor Ljubljana Festivala Darko Brlek, ki pravi, da je bila to prva tovrstna akcija festivala, skupaj z županom Zoranom Jankovićem in na pobudo Marijana Zlobca, nekdanjega novinarja Dela. »Valerij Gergijev je izjemen dirigent, ki kljub zelo natrpanemu urniku skoraj vsako leto najde čas za obisk Slovenije. V glasbenem svetu ima velik ugled in lahko si štejemo v čast, da je Ljubljana mesto, kamor se rad vrača. Sodeloval je z najuglednejšimi orkestri in odigral ključno vlogo pri vzpostavitvi glasbenega renoméja, kakršno ima Marijino gledališče danes. Posebno veliko pozornost je posvetil oživljanju Wagnerjevih oper, ta tema pa je blizu tudi Slovencem, saj kljub legendarnosti Nibelungovega prstana pri nas še vedno ni bil v celoti izveden.«

Prva dva dela trilogije, Rensko zlato in Valkiro, je leta 2013 na Ljubljana Festivalu premierno izvedel prav ansambel Marijinega gledališča pod taktirko Gergijeva, prihodnji teden – v torek in sredo – pa bosta na sporedu še druga dva dela, Siegfried in Somrak bogov. Brlek še poudarja, da je Gergijev že od leta 2003 stalni gost festivala. »Seveda upamo na nadaljevanje našega uspešnega sodelovanja, njegovo odlikovanje pa bo, z malo sreče, Ljubljano obarvalo še močneje na svetovnem kulturnem zemljevidu.«

Katero odlikovanje kateremu umetniku?

Odlikovanja Republike Slovenije – znaki, redi in medalje – so najvišja priznanja države za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena. Od osamosvojitve so slovenski predsedniki odlikovali več deset umetnikov, v veliki večini slovenskih. Mirno lahko rečemo, da umetnika svetovnega slovesa, kot ga ima Gergijev, med njimi (še) ni bilo. Zakaj bo ruski maestro dobil ravno srebrni red za zasluge, ni vprašanje z enopomenskim odgovorom, pravijo v uradu predsednika. Predsednik Pahor je leta 2013 kot posvetovalno telo imenoval posebno komisijo (Meta Hočevar, Danica Purg, France Bernik, Miro Cerar st., Jože Krašovec, Danilo Zavrtanik), ta pa se pri vsakem imenu odloča sproti. To velja tudi za tuje odlikovance, kjer je eno od pomembnih meril konkreten prispevek odlikovanca k blaginji slovenske države in družbe. Komisija sklicuje svoje seje po lastni presoji glede na število predlogov, v veljavi sta dva zakona, zakon o odlikovanjih Republike Slovenije in zakon o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije.

Pregled odlikovanj zadnjih let kaže, da večina umetnikov oziroma kulturnikov dobi prav srebrni red za zasluge, so pa tudi pri tem izjeme. Ena takšnih je gotovo dramska igralka Milena Zupančič, ki je lani prejela zlati red za zasluge. Z redom so bili počaščeni, denimo, tržaški literat Miroslav Košuta, kostumografka Alenka Bartl, koroška pisateljica Maja Haderlap, pevec Alfi Nipič, medalje za zasluge so prejeli etnologinja Marija Makarovič, pantomimik Andres Valdes, stripar Tomaž Lavrič, pevka Ljoba Jenče, z redom za izjemne zasluge je bila odlikovana Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Srebrni red za zasluge je kulturno najštevilnejši: med prejemniki so slikarji Karel Zelenko, Štefan Planinc, Vladimir Makuc, Jože Ciuha, kipar Stojan Batič, oblikovalec Matjaž Vipotnik, zbor Carmina Slovenica, stripar Miki Muster ...

Predsednik Pahor je v svojem mandatu že nagradil tujce, med njimi češkega arhitekta Zdeneka Lukeša in madžarskega jezikoslovca Karla Gadanyja. Oba sta prejela medaljo za zasluge.