Tiskane izdaje
Obiskovalci dunajskega muzeja vojaške zgodovine si lahko od petka v glavni muzejski »dvorani slave« ogledajo posebno razstavo. Njen najpomembnejši del je spominska cerkev sv. Duha na Javorci, zgrajena pred 100 leti na Pološki planini nad Zatolminom.
Cerkev so zgradili v komaj nekaj več kakor šestih mesecih leta 1916 s prispevki pripadnikov 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Manjša triladijska cerkev s površino 18 metrov krat 7,4 metra je zgrajena iz lesa na kamniti podlagi in velja za biser secesije v Sloveniji in na splošno.
Cerkev so začeli graditi marca 1916, ko se je soška fronta po petih soških bitka nekoliko umirila. Toda v drugi polovici leta 1916 je na tem bojišču divjala šesta, sedma, osma in deveta soška bitka. V teh bitkah je italijanska vojska nekoliko napredovala, vendar ji ni uspelo doseči strateško pomembnejšega prodora kljub izjemno velikim izgubam. Vojskujoči se strani sta imeli samo v deveti soški bitki (od 31. oktobra do 4. novembra 1916) vsaka po 30.000 mrtvih.
Prav v teh dneh, 1. novembra 1916, so posvetili cerkev na Javorci. Zgradili so jo nekoliko stran od tedanje frontne črte, zato je preživela vojno. Njen arhitekt je bil nadporočnik Remigius Geyling, rojen Dunajčan, čigar najpomembnejše delo v karieri je bila prav ta cerkev.
Po prvi svetovni vojni je bil vse do leta 1945 vodja scenografije v dunajskem Burgtheatru in danes se ga spominjamo kot prvega scenografa, ki je v gledališke predstave uvedel videoprojekcije. Geylingu je pri gradnji cerkve na Javorci pomembno pomagal njegov vojaški tovariš, prav tako nadporočnik Geza Jablonszky iz Budimpešte.
Na zunanji strani lahko nad portalom cerkve ob grbu Avstro-Ogrske preberemo napis PAX (latinsko: mir). Na notranjih zidovih cerkve so zapisana imena 2565 padlih vojakov v tem delu soške fronte. Ozemlje, na katerem stoji cerkev na Javorci, je po prvi svetovni vojni pripadlo kraljevini Italiji.
Leta 1934, ko je v Italiji vladal Mussolinijev fašizem, v Nemčiji pa nacionalsocializem, so italijanski restavratorji dodali latinski napis Ultra cineres hostium ira non superest (Sovraštvo naj ne sega prek pepela umrlih), smo izvedeli od Damjane Fortunat Černilogar, direktorice Tolminskega muzeja.
Razstavo v dunajskem muzeju vojaške zgodovine sta v četrtek, 3. novembra, zvečer slavnostno odprla slovenska obrambna ministrica Andreja Katič in avstrijski zvezni minister za obrambo in šport Hans Peter Doskozil. Seveda je bil navzoč tudi dr. Andrej Rahten, slovenski veleposlanik v Avstriji. Na odprtju razstave je poleg direktorice Tolminskega muzeja govoril tudi tolminski župan Uroš Brežan.
Eksodus iz Posočja
Dan po slavnostnem odprtju razstave o spominski cerkvi na Javorci v dunajskem muzeju vojaške zgodovine so se Slovencev v Avstriji spomnili s še eno posebno razstavo. V mestni hiši spodnjeavstrijskega mesta Bruck an der Leitha (slovensko: Bruck na Litvi) sta v petek slovenska obrambna ministrica Andreja Katič in njen avstrijski kolega Hans Peter Doskozil odprla razstavo »Cesarsko-kraljevo begunsko taborišče v Brucku na Litvi od leta 1914 do 1918«.
azstava opozarja na eksodus več tisoč ljudi iz Posočja, večinoma Slovencev, ki so morali zaradi vstopa Italije v vojno proti Avstro-Ogrski in vojaških bitk spomladi 1915 dobesedno čez noč zapustiti svoje domove. Največje taborišče za tedaj razseljene Slovence je bilo prav v Brucku na Litvi. To začasno mestece, veliko 18 hektarjev, je imelo več kakor 100 lesenih stavb.
