Tiskane izdaje
Od današnje sobote bo naslednji teden dni povsem v znamenju 27. Dnevov evropske kulturne dediščine in 5. Tedna kulturne dediščine, vse pa se začenja danes na Tolminskem s kar 26 različnimi dogodki. Tolminu bo sledilo še 161 slovenskih in zamejskih krajev s skoraj 400 prireditvami, ki so vse brezplačne.
Dnevi evropske kulturne dediščine so letos posvečeni dediščini vodnega gospodarstva, ki je skozi zgodovino pomembno zaznamovalo naše kraje. »Veliko je ni več, ker so bili posamezni objekti vezani na poselitev, na vasi v visokogorju, zaradi izseljevanja v 2. svetovni vojni pa je bila tudi ta zvrst dediščine opuščena in velikokrat prepuščena propadu. Vendar pa imamo objekte kulturne dediščine, ki so varovani ali kot kulturni spomeniki ali samo kot dediščina – to so vodne žage, vodni mlini ali posamezna napajališča,« je naštela vodja novogoriške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Ernesta Drole.
V isti sapi je sicer priznala, da je na Slovenskem voda sprejeta malce v negativnem smislu: »Imamo pregovor, da voda še za v čevelj ni dobra, medtem ko hebrejski pregovor pravi, da se okus vode občuti v puščavi. Tako da imamo dvojni pogled – na eni strani vse nesreče, ki jih lahko voda prinese, in na drugi strani dobrobit vode, ki so jo naši kmetje znali izkoristiti.«
Odprtje v Tolminu
Toda dediščina sama še ni dovolj, če z njo ne upravljamo, poudarja generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin. »Če se z dediščino ukvarjamo zgolj kot z muzealijo, jo je veliko težje približati ljudem. Še težje pa jo je vzdrževati, kar pomeni zagotavljati denar, energijo in vse potrebne aktivnosti ter družbo na splošno prepričevati v smiselnosti takšnega početja.«
Da uvod v Dneve evropske kulturne dediščine in 5. teden kulturne dediščine gosti Tolmin, ni posebno naključje. Pa ne zgolj zaradi tega, ker se je Tolminsko v turističnem smislu oglaševalo kot dežela žive vode, poudarja tamkajšnji župan Uroš Brežan: »Voda je izjemnega pomena z gospodarskega, turističnega in preživetvenega vidika v Posočju. Poleg tega pa smo z zavodom letos sodelovali na številnih skupnih projektih.
Cerkvica sv. Duha v Javorci je bila letos skupaj z ministrstvom za kulturo prijavljena za Znak evropske dediščine, poleg tega pa je tudi eden od številnih objektov, ki na Poti miru nekdanje soške fronte kandidirajo za Unescovo dediščino. S tega vidika se mi je zdelo prav, da imamo odprtje v Tolminu.«
Evropski dnevi kulturne dediščine imajo dolgo zgodovino, potem ko so jih prvič pripravili leta 1985 v Franciji. Zdaj jih pod okriljem Evropske unije in Sveta Evrope praznuje 50 držav podpisnic Evropske kulturne konvencije, ki bodo skupaj pripravile nič manj kot 70.000 dogodkov. Slovenija je na čelu prirediteljic.
»Če bi bili Dnevi evropske kulturne dediščine prvenstvo, smo mi zagotovo evropski prvaki. Na številke smo res lahko ponosni,« je izpostavila koordinatorka slovenskih dogodkov Nataša Gorenc. Slovenija namreč na 100.000 prebivalcev pripravlja več kot 19 dogodkov, medtem ko ji najbližja zasledovalka Portugalska sledi s sedmimi. Za nameček pa se z mednarodnimi Dnevi evropske kulturne dediščine začenja tudi slovenski projekt – Teden kulturne dediščine, ki pa je namenjen tudi vrtcem in šolam.
»Paleta dejavnosti je res široka, saj se želimo z njo približati kar najširšemu krogu ljudi, predvsem pa otrokom in mladini. Želimo, da so dejavnosti didaktične, da obiskovalce tudi zaposlimo, da nekako ponotranjijo, kar občudujejo,« je napovedala. Program več kot 380 brezplačnih dogodkov je zajet v posebni brošuri in spletni strani zavoda za varstvo kulturne dediščine.
