Več denarja za kulturo, a ne za vse
Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov v kulturi, je na vlado, ministra za kulturo ter poslanke in poslance včeraj naslovila poziv za ohranitev tradicije in inovativnosti v kulturi. Čeprav je za leti 2022 in 2023 kulturi namenjen visok odstotek financiranja, ugotavljajo, da so na posameznih postavkah – spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, založništvo in ljubiteljska kultura – načrtovana znižanja.
Največji rez nastaja pri postavki spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, iz katere država sofinancira programe in projekte nevladnih organizacij. Z rebalansom za leto 2022 se sredstva z vrednosti nekoliko več kot 6,4 milijona evrov v prvotno sprejetem proračunu znižujejo na okoli 3,6 milijona evrov. Odločitev, so dodali v Asociaciji, bo gotovo bistveno zarezala v zunajinstitucionalno kulturniško krajino, integralni del domačega kulturnega in umetnostnega ekosistema. V izjavi za Delo so zapisali: »Vladno potezo je treba razumeti kot nadaljevanje lani začetega procesa destabilizacije sektorja, ko smo bili priča vsemu od poskusa selitve organizacij na Metelkovi 6 do zelo problematičnih rezultatov medijskega razpisa.«
Manj za založništvo in ljubiteljsko kulturo
Z rebalansom za leto 2022 se za skoraj 700.000 evrov znižujejo sredstva za založništvo, s te postavke država sofinancira vrhunsko književno produkcijo, bodisi izjemna dela domačih ustvarjalcev bodisi pomembna prevodna dela. Več kot desetodstotni rez, dodajajo v Asociaciji, pomeni veliko izgubo za področje, ki je za slovenski prostor temeljno, saj je za zagotavljanje teh del »eden ključnih branikov slovenskega jezika, na tem področju so pred nami tudi pomembne prelomnice«.
Skrb vzbuja znižanje sredstev za ljubiteljsko kulturo, za dobrih 700.000 evrov. Kljub pojasnilu, da je ministrstvo iz postavke odvzelo sredstva, ki jih je letos namenilo izvedbi festivala Europa Cantat, bi bilo že rezervirana sredstva za leto 2022 smiselno nameniti razvoju. Področje ljubiteljske kulture se že več let povečuje in nujno potrebuje dodatno podporo, sredstva pa v najboljšem primeru stagnirajo in se ne usklajujejo niti z inflacijo. S takšnim odnosom ogrožamo številna ljubiteljska društva, ki težko dostopajo do financiranja. Posebno vrhunska ljubiteljska združenja, med njimi, na primer, Akademska folklorna skupina France Marolt, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Tamburaški orkester Dobreč, za svoj nadaljnji razvoj potrebujejo sistemske načine financiranja.
Predlagane spremembe proračuna izkazujejo zelo skrb vzbujajočo vladno razumevanje domačega kulturnega ekosistema, so dodali v Asociaciji, in jih je treba brati predvsem kot namero okrnitve pomena in vloge nevladnega sektorja v kulturi, ki v družbi ostajata nepogrešljiva.
