Tiskane izdaje
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije si je za prihodnje leto zastavil ambiciozen program dela po vseh svojih območnih enotah. Med najpomembnejšimi bodo nadaljevanje konservatorskih in restavratorskih posegov na deblaku iz Ljubljanice, priprava Plečnikovega opusa za vpis na Unescov seznam kulturne dediščine, priprava mednarodnega simpozija o Slovanih ...
Na prvem »Miklavževem srečanju« vodilnih predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) z novinarji je bila medijsko najbolj izpostavljena prva javna predstavitev deblaka iz Ljubljanice, ki je po besedah direktorja tega zavoda Jerneja Hudolina po ohranjenosti in dolžini ena najpomembnejših arheoloških ostalin v evropskem merilu. Hrastov deblak, ki so ga na Vrhniki odkrili že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, iz vode pa potegnili v drugi polovici letošnjega julija, bo po besedah Katje Kavkler tudi prihodnje leto ena glavnih in najzahtevnejših nalog konservatorjev in restavratorjev iz restavratorskega centra ZVKDS.
S preliminarnimi raziskavami so ugotovili, da gre za približno 2000 let star deblak iz hrastovega lesa, ki se je odlično ohranil le zato, ker je vseskozi ležal v mulju Ljubljanice, zaradi česar so imeli lesni škodljivci in mikroorganizmi zelo omejen dostop do njega. V preteklih nekaj mesecih so ga očistili predvsem površinsko, hkrati pa se s pomočjo mednarodnih strokovnjakov odločili, da bi bila najprimernejša metoda za njegovo trajnejšo zaščito konserviranje z melaminsko smolo.
Kot je videti tudi na fotografiji, so za ostanke približno 16 metrov dolgega deblaka, ki naj bi v davnini služil predvsem za prevoz tovora po Ljubljanici (Vrhnika je bila znana kot pomembna rimska naselbina Nauportus), morali izdelati poseben bazen, nosilne kapsule in posebne konstrukcije za njegovo prestavljanje v bazen in iz njega. Pri tem so doslej porabili že 750 kilogramov epoksi smole, 350 kilogramov aluminija, ogromne količine letalskega platna in več kot 300 kubikov vode, v kateri mora biti večino časa.
Ker so ostanki čolna popolnoma prepojeni z vodo, bodo prihodnje leto morali v demineralizirani vodi počasi odstraniti še ostanke mikroorganizmov in njihovih snovnih produktov, nato pa začeti počasni postopek sušenja tega lesa. Ta bo trajal več mesecev, morda celo leto ali dve. Na koncu bosta sledila še restavratorski poseg z vtiranjem melaminske zaščitne smole v ostanke lesa in sestavljanje deblaka. Na fotografiji je namreč le njegova dobra polovica, kakšen meter odlomljenega premca in druge ostanke obdelujejo posebej.
Arheološki park na Vrhniki
Vodja projekta deblak Janko Skodlar iz vrhniške občine, ki v njem sodeluje še z ljubljansko biotehniško fakulteto in Mestnim muzejem Ljubljana, je povedal, da bo ta arheološka najdba kmalu postala sestavni del doživljajskega središča na Vrhniki, ki naj bi ga s pomočjo evropskih sredstev uredili ob Ljubljanici kot nekdanji pomembni »živosrebrni poti«. Po propadu Industrije usnja Vrhnika so si namreč v tej občini kot glavni razvojni cilj postavili podreditev urbanistične ureditve mesta temu turističnemu, zgodovinskemu in arheološkemu projektu. Ugotovili so, da bi bogata zgodovina lahko postala donosna turistična panoga, saj imajo veliko resničnih zgodb, podkrepljenih s prvovrstnimi najdbami.
Na srečanju, ki je bilo namenjeno temu, da bi prek medijev svoje delo v prihodnosti večkrat predstavili javnosti, so opozorili tudi na druge svoje projekte, ki bodo zaznamovali leto 2016.
Žled škodoval tudi dediščini
Na območjih, ki sodijo v celjsko, ljubljansko, kranjsko in mariborsko enoto ZVKDS, bodo prihodnje leto namenili veliko denarja in časa odpravljanju posledic žleda, ki je prizadel tudi zaščitene zgodovinske vrtove in parke oziroma arheološka najdišča. Med številnimi projekti, ki jih bodo začeli ali nadaljevali, izstopajo zahtevni kulturnovarstveni pogoji za gradnjo podzemne garaže pod ljubljansko tržnico. Po besedah Roberta Peskarja, generalnega konservatorja ZVKDS, bi lahko Ljubljana, če se bo našel investitor, v dveh do štirih letih tam dobila novo turistično atrakcijo, saj bi v posameznih delih podzemlja morali in situ predstaviti tudi ostanke srednjeveškega obrambnega obzidja in Kloštrskih vrat ter obokane kleti.
Na območju Ptuja bo osrednja naloga urejanje 16 hektarov velikega arheološkega parka Panorama, nadaljevanje obnove in arheoloških raziskav dominikanskega samostana in sanacija obzidja okoli Ptujskega gradu. Sicer pa bodo konservatorji začeli petletno nalogo obdelave starejših arhivov arheoloških najdišč, ki so jih v preteklih 15 letih oblikovali ob 76 zaščitnih arheoloških izkopavanjih. Leta 2016 načrtujejo primarno konservacijo kar 47.504 kovinskih predmetov in utrjevanje 3480 kosov keramike.
