Tiskane izdaje
V Čedadu, v Narodnem muzeju palače Nordis, je prav posebna razstava razpel. Javnost lahko prvič na enem mestu vidi vse ohranjene lesene plastike, ki so v 12. in 13. stoletju nastale na ozemlju Oglejskega patriarhata.
Razstavljena razpela so iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške, z ozemelja, ki je nekoč spadalo pod oglejski patriarhat, danes pa je razdeljeno med omenjene države.
Ker ima razstava kulturni, politični in zgodovinski pomen, so njeni pokrovitelji predsedniki vseh štirih držav. Oglejski patriarhat je obsegal dežele od Istre do Koroške in Štajerske, od Kranjske do Veneta, od Furlanije do Trentinskega in Južne Tirolske ter Lombardije.
Razstavljenih je 30 razpel, 24 madon na tronu z otrokom in 11 različnih malih plastik. Iz Slovenije sta na ogled najstarejši razpeli – iz Cerknice, ki ga hrani Narodna galerija, in iz cerkve sv. Bassa v Kopru. Največja zanimivost razstave, tudi v svetovnem merilu, pa je Čedadsko razpelo iz stolnice sv. Marije vnebovzete iz časa patriarha Pelegrina II. (1194 – 1204).
Pelegrin II. ima zasluge za prenovo čedadske stolne cerkve in za veličastno srebrno in delno pozlačeno oltarno podobo – antependij, ki zaradi svoje pretanjenosti in izvirne izdelave nima primerjave na vsem patriarhalnem ozemlju.
V teh Pelegrinovih naročilih so vidni germanski vplivi, saj so bili patriahrhi vse do leta 1251 izključno germanskega rodu, kar je za prostor, ki je bliže Benetkam in torej bizantinskim vplivom, še posebej zanimivo.
Pozno romansko Čedadsko razpelo je monumentalna mojstrovina, v njej se zrcalijo združeni vplivi evropskega severa, Bizanca in tudi rimske dediščine Ogleja. Še posebej se med zbirko dobršnega dela edinih ostankov lesene srednjeveške skulpture izrisujejo prav vplivi germanske stilistike in ikonografije, ki je prihajala na ozemlje patriarhata skupaj s patriarhi nemškega rodu
Poleg razpel in drugih artefaktov so razstavljeni tudi dragoceni izdelki liturgične umetne obrti z ozemelj svetega rimskega cesarstva.
Kuratorja razstave sta dr. Luca Mor (profesor umetnostne zgodovine na padovanski univerzi, specialist za srednjeveško plastiko) in Luca Caburlotto (Direktor Urada za kulturno dediščino Furlanije - Julijske Krajine).
Pobuda za razstavo se je porodila med restavratorskimi in konservatorskimi posegi na Čedadskem razpelu, ob tem pa so nastale tudi poglobljene umetnostnozgodovinske študije. Študije svetne plastike prvič razkrivajo širši okvir kulturne, verske in politične razsežnosti teritorija, kjer so sobivali nekdanji prebivalci tega ozemlja ter opozarja na skupne kulturne korenine.
Pet delov
Razstava, ob kateri je izšel tudi katalog, v italijanščini, je razdeljena na pet delov. V prvem so na ogled tri večja razpela in nekaj manjših liturgičnih predmetov, ki prihajajo iz srca imperija, od Porenja do Tirolske in od Švabske do Štajerske. V drugem delu je predstavljeno Čedadsko razpelo, ki je hkrati tudi prototip ostalim razpelom s skupnega ozemlja, nastalimi v prvi polovici trinajstega stoletja, med temi so razstavljeni tudi cerkniško razpelo in dvoje velikih razpel iz Istre, iz Gračišća in Motovuna.
Tretji del prikazuje edinstveno lokalno zlatarsko mojstrovino, slavni antependij (sedaj oltarna podoba) iz čedadske stolnice, ki je iz pozlačenega srebra, in nekaj manjših liturgičnih izdelkov, ki kažejo vpliv Bizanca na območju zgornjemga Jadrana.
V četrti sobi so na ogled razpela in manjše plastike, ki se sočasno pojavljajo na ozemlju patriarhata in pričajo o pestrosti vplivov na proizvodnjo cerkvenih artefaktov tistega časa. Razstavljena je tudi replika izvirne krone, ki je bila prvotno posajena na glavo čedadskega Kristusa.
Na panelih sta izčrpno predstavljena restavratorski postopek Čedadskega razpela in rekonstrukcij križa ter omenjene krone, ki so jo lokalni mojstri izvedli dosledno po tedanjih obrtnih postopkih in iz tedanjih materialov.
Furlansko mesto Čedad (it. Cividale), v neposredni bližini slovensko-italijanske meje, je središče beneških Slovencev, ki tvorijo približno tretjino prebivalstva. Je očarljivo mesto z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino, predvsem langobardsko, in zato tudi uvrščeno na Unescov seznam. Zaradi strateško varnejše lege je postal upravno središče in sedež svetne oblasti za oglejski patriarhat, medtem ko je bila Ogleju prepuščena predvsem duhovna uprava.
Brezplačno strokovno vodenje po razstavi, ki bo odprta do 12. oktobra, je po dogovoru lahko tudi v slovenščini.
