Z Van Goghom, Napoleonom in slavnim pivom

EPK 2015: Tako belgijski Mons kot češki Plzen računata na ugodne ekonomske učinke umetniških programov.

Objavljeno
31. december 2014 12.37
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura

Z novim letom dobivamo tudi novi evropski prestolnici kulture (EPK): češki Plzen in belgijski Mons. Kot je pri mestih, ki dobijo ta naslov, že v navadi, tudi ti dve program gradita na povezovanju mestne kulturne dediščine z umetniškimi dogodki vseh zvrsti. V Monsu se je pred začetkom ceremonij zgodila konstrukcijska nesreča.

V središču tega mesta, ki se pripravlja na slovesno otvoritev mandata evropske prestolnice kulture, se je za božič podrla ena glavnih in najdražjih (400.000 evrov) atrakcij prestolovanja: 90 metrov dolga in 18 metrov visoka lesena konstrukcija Potnik (The Passenger) Arneja Quinza, znanega po 30 sorodnih instalacijah, s katerimi pa doslej ni bilo težav. Žrtev nesreče ni bilo.

Umetnino bodo do 24. januarja, ko Mons tudi uradno prevzame mandat kulturne prestolnice, prav gotovo obnovili. Belgijsko mesto bo sicer enoletni mandat kulturne prestolnice izkoristilo za promoviranje svojih naravnih in kulturnih zakladov. Mednje spada gotska katedrala in baročni zvonik, visok 87 metrov – umeščen na Unescov seznam svetovne dediščine.

Zgodovina mesta je povezana z obema svetovnima vojnama v 20. stoletju, ki sta ga močno prizadeli. Marie Noble, ena od glavnih organizator priprave EPK, poudarja, da bo mandat kulturne prestolnice mestu pomagal razviti in naglasiti tudi njegove druge zgodovinske, kulturne in umetniške kvalitete. Dolgoročna pridobitev za mesto bo pet novih muzejev in pa nov konferenčni center, ki bo povezan z novo železniško postajo. Na teh zadnjih dveh projektih delata biroja slavnih Santiaga Calatrave in Daniela Libeskinda.

Van Goghovo leto

Pomemben del kulturno umetniškega programa se opira na dejstvo, da je v njegovi neposredni bližini živel in deloval Vincent Van Gogh – letos obeležujemo 125. obletnico njegove smrti. Razstavo Rojstvo umetnika sedemdesetih del tega kontroverznega umetnika bodo odprli 25. januarja, na njej pa bodo predstavljena njegova znana dela, ki so jih pridobili iz vrste zbirk po svetu. Kustos razstave Sjraar Van Heugten pravi, da bo na razstavi razvidno, kako odločen je bil Van Gogh v svojem slikanju in da je ostal zvest idejam ter ciljem, ki si jih je zastavil na začetku slikarske poti. V Muzeju lepih umetnosti v Monsu bo Van Gogh na ogled do 17. maja.

Druga razstava, povezana z Van Goghovo dediščino, je posvečena snemanju hollywoodskega filma Lust for Life (Sla po življenju) Vincenta Minnellija, v kateri je Kirk Douglas upodobil slavnega slikarja.

Napoleonov Waterloo

Mons se bo poklonil tudi pomembni zgodovinski obletnici. In sicer letos mineva 200 let od bitke pri Waterlooju, v kateri so Angleži skupaj z zavezniki porazili Napoleona. Temu vladarju in vojskovodji na čast bodo v Monsu posvetili dve razstavi. Ena se nanaša na kulturne in družbene spremembe, ki jih je prinesel francoski vladar, druga pa nosi naslov Napoleon: varuh umetnosti.

Ostali del celoletnega programa obsega številne dogodke vseh umetniških zvrsti. Od množice projektov velja opozoriti na instalacijo River of Books (Reka knjig) španske umetnice Alicie Martin, ki bo s plazom knjig, ki se bodo valile iz univerze v Monsu, opozarjala predvsem na pomen znanja in vednosti v digitalni dobi.

Mons svoje kulturno poslanstvo v letu 2015 dopolnjuje z gastronomijo. Pripravljajo namreč številne kuharske dogodke, med njimi banket iz 16. stoletja, skrivnostne obroke na različnih lokacijah po mestu in trendovske menze.

Cirkus in Maori

Plzen bo mandat kulturne prestolnice prevzel malo pred Monsom, 17. januarja. Umetniški direktor Petr Forman si je slovesnost zamislil v duhu cirkusa, akrobacij s švicarskim vrvohodcem Damirjem Dimitrijem na čelu.

Ob umetnosti cirkusa, ki bo širše občinstvo naslavljala na različnih javnih mestih, Čehi stavijo na domače umetnike. Eden teh je legendarni češki mojster lutkarstva in animacije Jiří Trnka (1912–1969). Oglašujejo tudi retrospektivno razstavo več kot štiridesetih slik Maorov iz poznega 19. stoletja, ki jih je napravil Gottfried Lindauer (1839–1926), Čeh, ki je živel na Novi Zelandiji.

A zdi se, da so tudi v Plznu resno vzeli predvsem dolgoročni učinek kulturnega prestolovanja in sredstva vložili v obnovo mestne (kulturne) infrastrukture. Proračun njihove EPK znaša 420 milijonov evrov in velik del tega so namenili za gradnjo in obnovo različnih objektov. Obnovili so nekdaj industrijsko področje Světovar, ki bo zdaj namenjeno umetniškim rezidencam, performativnim dogodkom ipd.

Zgradili so novo gledališče, ki gosti pomemben srednje evropski gledališki festival, obnovili so mestne zelene površine, na katerih bo na ogled nekaj razstav. Med nove pridobitve sodi Fakulteta za oblikovanje in umetnost Ladislava Sutnarja ter znanstveni center Techmania. Obnovili so tudi mestni amfiteater Lochotín.

Češka EPK bo sledila tudi pomembnim obletnicam, ki nas čakajo leta 2015. Tako bodo eno večjih slavij organizirali ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne.

Dediščina piva

Organizatorji so se pri oblikovanju programa zavestno oprli na industrijsko dediščino mesta, torej na častitljivo tradicijo varjenja piva (ta sega v leto 1295) Plzen in na tovarno orožja Škoda. Precej dogodkov se bo zvrstilo prav v teh starih industrijskih objektih.

Po besedah organizatorjev je cilj kulturne prestolnice z umetniškim programom okrepiti mestno gospodarstvo: poleg promocije piva to pomeni povečati obisk, s tem pa spodbuditi tudi blagodejne učinke tudi na turistično panogo.

30 let EPK

Program evropske prestolnice kulture sta si pred tridesetimi leti zamislila grška kulturna ministrica Melina Mercouri in njen francoski kolega Jack Lang. Odtlej je to titulo nosilo 60 evropskih mest v 30 državah. Zamisel o kulturnih prestolnicah je slonela na ideji večanja prepoznavnosti evropskih mest, pa tudi spodbujanju kulturne raznolikosti. Posamična kulturna prestolnica tako dobi priložnost, da s širšim evropskim prostorom deli svoje kulturne specifike.

Koncept EPK spremlja ideja njenih širših in dolgoročnih učinkov. Poleg naložbe v infrastrukturo so idejni očetje stavili na kulturno in ekonomsko regeneracijo izbranih prestolnic. Liverpool, ki je prestoloval leta 2008, velja za enega šolskih primerov uspešne EPK. Privabil je okoli 10 milijonov obiskovalcev in skoval več sto milijonov dobička.