Nova razstava Ai Weiweija, znova z distance  

Umetnik, ki je še vedno v priporu v Pekingu, pripravlja angleško razstavo s pomočjo 3D računalniškega modela.

Objavljeno
03. september 2014 13.07
J. Š. A., kultura
J. Š. A., kultura

Eden najbolj popularnih kitajskih umetnikov Ai Weiwei, ki je še vedno v hišnem priporu v Pekingu, se pripravlja na razstavo v Palači Blenheim, kar bo njegova največja predstavitev v Veliki Britaniji doslej.

Razstavo postavlja na daljavo s pomočjo 3D računalniškega modela. Palača Blenheim je monumentalni dvorec na angleškem podeželju v Woodstocku, Oxfordshire. Ai Weiwei ni nikoli v živo spoznal veličastnega domovanja vojvode Marlborougha.

Ko bodo razstavo 1. oktobra letos odprli, bo več kot 50 njegovih novih in starih del umeščenih med Van Dyckove portrete in tapiserije izpred 300 let. »Najprej smo mu poslali fotografije in detajlne načrte, ampak ker je absoluten perfekcionist, je želel videti vse najmanjše kotičke dvoran. Zato smo lasersko posneli vse sobe, da smo mu lahko pripravili računalniški model,« je povedal lord Edward Spencer-Churchill.

Organizatorji razstave še vedno upajo, da se bo Weiwei otvoritve osebno udeležil, kar bi dalo razstavi še večji pomen, pravi Michael Frahm, direktor umetniške fondacije Spencer-Churchill, ki ima velike ambicije pri organiziranju razstav v omenjeni palači.

Frahm je Ai Weiweia tudi večkrat obiskal v njegovem pekinškem stanovanju. Prepričan je, da gre za enega najpomembnejših sodobnih umetnikov, čigar dela se dotikajo gledalcev na več ravneh, za umetnika, ki pripoveduje zelo pomembne resnice o svobodi govora in svobodi posameznika.

Ai Weiwei je upornik z razlogom. Njegove starše so zaradi obtožbe »desnega odstopanja« izgnali na deželo, očeta so rehabilitirali in mu dovolili vrnitev v Peking šele leta 1976. Dve leti pozneje se je sin tam vpisal na filmsko akademijo in postal član umetniške skupine Stars, ki je zavračala umetnost, kakršno je predpisovala država.

Med letoma 1982 in 1993 je živel v New Yorku in študiral na Parsons School of Design, ukvarjal se je s fotografijo, performansi, konceptualno umetnostjo ter dadaizmom in se spoznal z Allenom Ginsbergom, Jasperjem Johnsom ter Andyjem Warholom. Najbolj pa je nanj vplival Marcel Duchamp.