Tiskane izdaje
Spletna stran ArtRank, ki jo je ustanovil Carlos Rivera, temelji na algoritmu, ki je skrivnost. Potencialnim investitorjem daje namige, kdo je v umetnosti »vroče blago« in kdo je toksičen ali primeren za stečaj. Je to šala, umetniško delo ali kapitalistično podjetje?
Vzpon spletne strani, ki so jo zagnali letos, je bil bliskovit. Že tretji dan je bil o njej objavljen članek na spletni strani Artspace. Sedmi dan je dosegla 900 naročnikov iz 78 držav. Deseti dan naj bi jih imela že deset milijonov. Dvajseti dan so bili njeni proizvodi, navedeni pod razdelkom Early Access, prodani v eni uri. Sledile so številne omembe v različnih medijih, kot so Financial Times, New York Times, Artnet, Gallerist idr.
Kdo je Carlos Rivera, človek za spletno stranjo ArtRank, ki je v samo nekaj tednih po anonimnem debiju razburil umetnike in medije zaradi neposrednih priporočil, katerega umetnika kupiti ali prodati in kateri od uveljavljajočih se in že uveljavljenih sodobnih umetnikov je primeren za odstrel.
Še pred nekaj leti je bil neznan celo v umetnostnih krogih. Z umetnostjo se je začel ukvarjati leta 2009, ko je na univerzi diplomiral iz tehnologije. »Umetnost me je vedno zanimala, ker sta bila moja starša zbiralca, čeprav nikoli nisem razumel, kako se določa cena slik. Zakaj je Botero vreden sedem milijonov dolarjev in delo enako talentiranega umetnika le tisoč dolarjev?« jo povedal v enem od nedavnih intervjujev.
Matematična vrednost
Kot mladi diplomant je vstopil v čas recesije in se vprašal, kako jo lahko izkoristi. »Zgodovinsko se je izkazalo, da je v času recesije dobro poslovati s stvarmi, kot je zlato ali umetnost.« Odprl je galerijo Rivera & Rivera s predvsem skupinskimi fotografskimi razstavami in bil samo eden od mnogih galeristov. Galerijo je zaprl decembra 2011 in naredil umetniški sklad, ki je bil podlaga za kasnejši ArtRank.
V sklad ni hotel izbirati umetniška dela subjektivno, temveč matematično, ker naj bi zbirateljstvo temeljilo na pristopu, ki ima svojo podstat v meritvah. Pravi, da ima dovolj strateških partnerjev in profesionalcev, da ni bilo težko zbrati ustrezne informacije. Podatke je razvrstil v več razdelkov priporočil, kaj kupiti in za koliko ter kaj prodati in česa se znebiti. Iz tega je nastala spletna stran, ki ponuja storitve, kaj je vredno od sodobne umetnosti kupiti in kaj prodati, a na isti način, kot borzni posredniki določajo vrednost delnic.
»Ko kupujete umetniška dela v kategoriji 'kupi sedaj', vredna do 10.000 dolarjev, so to umetniki, katerih cena se je v zadnjih mesecih opazno dvignila. In v razdelku 'prodaj takoj' ne pomeni, da gredo cene slik Taube Auerbach navzdol [glej primer njenega dela na sliki, op. p.]. Še vedno se lahko dvigujejo, vendar ne več tako zelo.«
Umetnost na borzi
Kljub temu takšna sugestija lahko uniči kariero mladega umetnika. Brutalen nasvet temelji na informacijah o preteklih prodajah in prihajajočih razstavah ter objavah na instagramu in twitterju. Podatki so obdelani po kompleksnem algoritmu, ki so ga razvili za investicijsko bančništvo.
Mnogi umetniki so bili zgroženi, ko so se znašli na spletnih straneh ArtRank, četudi v razdelkih, ki so bili zanje dobri. Komentarji umetnikov so bili: »grozljivo«, »ljudje bi morali manj skrbeti za cene umetniških del in bolj za politiko v svetu«, »lahko si mislite, kako se počutijo umetniki, ki so navedeni v razdelku 'likvidiraj' in so doživeli masovni zdrs svojih cen«.
Ko se je letos pojavil ArtRank, so mnogi mislili, da je hec ali nekakšen krut umetniški komentar na stanje v sodobni umetnosti po svetu. A ko se je izkazalo, da je spletna stran le še eden od načinov, kako se umetnost prepleta z denarjem in investitorstvom, je to sprožilo skrb, da bodo špekulanti prevzeli nadzor nad umetniškim trgom.
Kajti, če se nadzira prodaja del pokojnih umetnikov, kot sta Andy Warhol ali Jean-Michel Basquiat, je to nekaj povsem drugega, kot pa je kockanje s karierami tistih, ki so jih pravkar začeli. Umetniški ugled se gradi leta in leta, a se lahko v trenutku sesuje.
Milijarde v umetnost
A zakaj tolikšna odmevnost spletne strani z nasveti, kaj v sodobni umetnosti kupiti? Kot je videti, umetniški trg še zdaleč ni v recesiji. Bloomberg (osrednji spletni portal za biznis in finance) je letos objavil poročilo o zbiralcih, ki na veliko kupujejo vzpostavljajoče se umetnike s ciljem, da bi jih hitro preprodali in s tem zaslužili. Špekulantov na umetniškem trgu, ki investirajo z namenom, da se jim bo vloženi denar hitro podvojil, je veliko. Dela umetnikov, ki so bili rojeni po letu 1945, so lani na dražbah ustvarila 17,2 milijarde dolarjev prometa, kar je 39 odstotkov več kot leta 2012. Samo nedavne dražbe v New Yorku so s prodajami ustvarile eno milijardo.
Na tem cvetočem umetniškem trgu je Rivera ugotovil, da bogati zbiratelji niso več pripravljeni v umetnost vlagati tvegano, sočasno pa jim primanjkuje podatkov, da bi sprejeli tehtno investicijsko odločitev. »Če se je kakšnemu umetniku povišala cena, bi bilo nespametno pričakovati, da se mu bo še bolj,« pravi Rivera. Zato je razvil sistem, ki naj bi matematično ocenil, kaj je vredno kupiti. »Nobenega interesa nimam, da bi manipuliral s podatki. Ne spodbujam špekulacij,« pravi 26-letni ustanovitelj ArtRank, ki se je rodil v Argentini. Svojo spletno stran ocenjuje kot legitimen podatkovni servis nasvetov.
Skrb in ogorčenost
ArtRank je zanj preprost poskus, kako kvantificirati, kaj se na trgu dogaja tako ali tako vsak dan. Verjame tudi, da umetniški trg ne bo mogel naprej rasti, ne da bi povečal krog zbirateljev, ki jih vidi v razredu bogatih tehnokratov. »Ljudje brez svetovalcev ne vedo, kaj se dogaja na trgu uveljavljajočih se umetnikov, in tudi dobrega svetovalca ne boste dobili, dokler nimate v žepu milijonov, ki bi jih radi zapravili.«
A strokovnjaki svarijo. »Bolj ko postaja sodobna umetnost instrument za investicije, bolj je tvegana,« pravi Kathryn Graddy, profesorica za ekonomijo umetnostnega trga na univerzi Brandeis v Massachusettsu. Trg zahteva še več umetnosti, pravi, »a je nekaj povsem drugega, če se spodbuja umetnost, kot pa, če se trg organizira, ker hoče vsak kupiti istega umetnika, ki je tisti čas popularen«.
ArtRank pa ni edina spletna stran, ki razvršča umetnike na lestvici uspešnosti in s svojim servisom ponuja vpogled v dogajanje na trgu. Obstajata še Artnet in ArtTrafic, ki odčitava trende na trgu (pred kratkim je ocenila, da umetniški trg nadzira okoli 150 ljudi z viri, s katerimi lahko zapravijo 20 milijonov dolarjev za posamičen umetniški kos).
Umetniki so ogorčeni, Rivera pa odgovarja, da so zaskrbljeni, ker spletna stran razvršča ljudi. »Vendar vsi mi rangiramo ljudi,« komentira. »Samo poglejte podelitve oskarjev. Poglejte olimpijske igre atletov.« Lahko bi le dodali, da se njihove kariere zaradi slabšega rezultata ne sesujejo. Mladim umetnikom pa lahko globalno omrežje s svarilom, da so za likvidacijo, uniči življenje.
