Tiskane izdaje
Leigh Ledare, letnik 1976, je fotograf, ki se je vsekakor oprijel nekonvencionalne teme oziroma motiva.
Pred objektiv fotoaparata, kdaj tudi video kamere, postavlja lastno mater z imenom Tina Peterson, in sicer v seksualnih položajih, ki bi jih izven galerij gotovo oblepili s simbolom XXX.
Mamici na teh fotografijah često delajo družbo prav tako seksualno razpoloženi možje, ki so še mladeniči. Lahko bi jim bila - mati.
Rezultati publiko, vajeno ustaljenih družbenih konvencij in pričakovanj, zanesljivo šokirajo, a koga iz umetniških krogov tudi prepričajo. Denimo Ledarovo sonarodnjakinjo Nan Goldin, znamenito avtorico subjektivnih fotografskih dokumentov njenega lastnega življenja in življenja prijateljev z družbenega roba izpred desetletij, ki je leta 2009 na znanem fotografskem festivalu v francoskem Arlesu nastopila tudi kot kustosinja in v izbor razstave Ça Me Touche uvrstila njegova dela.
Preko česa mora sam pri sebi preiti posameznik, da kot odrasel fotografira lastno, že priletno mati golo, z razkrečenimi nogami ali med seksom? Kak je pri tem motiv matere?
Ledaru so ob prihajajoči skupinski razstavi Home Truths: Motherhood, Photography and Identity v Photographers' Gallery v Londonu, na kateri bodo tudi njegovi dosežki, posvetili članek v Guardianu. V njem pravijo, da se fotograf, če ga vprašaš po motivu, umakne v mešanico konceptualističnega umetniškega nagovora. Govori o ekstremno odprtem in intimnem odnosu z materjo ... ki se je razvilo skozi ustvarjanje.
»Ponudila se mi je kot subjekt in me povabila k udeležbi v lastni seksualizaciji. Njeno seksualnost sem doživel kot željo preseganja vpliva njenega očeta in zavračanja pričakovanj, ki jih je imel do nje. Do tega, kako naj bi se obnašala kot hči, mati in ženska določenih let.«
Mati je sicer kot najstnica veljala za nadarjeno plesalko in se je med drugim angažirala v New York City Balletu, nekaj časa pa je delala tudi kot manekenka. Zatem se je poročila, rodila dva otroka, se ločila in postala »eksotična plesalka«.
Tudi Leigh je podedoval nekaj - če tako zapišemo - plesnega talenta. Dosegel je določen renome na skejterski sceni, dom pa je zapustil že pri petnajstih in se odpravil na Rhode Island School of Design. Tam je postal asistent prav tako kontraverznega fotografa Larryja Clarka, ki se je v svojem delu posvetil drogam, nasilju ali seksu med mladoletniki, odločitev, da se loti materine seksualnosti, pa je padla takoj, ko se je vrnil domov.
»Ko sem prišel domov, je od časa, ko sem nazadnje videl mater, minilo že leto in pol. Vedela je, da prihajam, a mi je vrata odprla gola. V spalnici je bil prav tako gol moški, star skoraj natanko toliko kot jaz, razkrečen na postelji. Obrnil se je, pozdravil, se spet obrnil in spal naprej. Tako mi je mati naznanila, čemu se je posvečala v tistem obdobju življenja. Kakor bi mi želela reči: Vzemi ali pusti.« Vzel je. Vzel je tudi fotoaparat in začel takoj slikati.
Mimogrede, prihajajoča razstava v Londonu bo mlajšim od 12 let prepovedana, mlajši od 16 pa si jo bodo lahko ogledali le v spremstvu starejših.
V Evropi Ledara zastopa Office Baroque Gallery v Bruslju.
