Danilo Jejčič: asket v življenju in ustvarjanju

Pilonovo in Lokarjevo galerijo ter Hišo mladih v Ajdovščini so včeraj preplavila dela Danila­ Jejčiča, enega najpomembnejših slovenskih sodobnih umetnikov, ki svoj ugled upravičuje z enim od formalno-oblikovno najdoslednejših slovenskih opusov ter s tehnično popolnostjo, ki odseva iz slehernega njegovega dela. Gre za poklon umetnikovi osemdesetletnici.

Danilo Jejčič kot eden najvidnejših predstavnikov geometrične abstrakcije je priznan v Sloveniji in onkraj meja, udeležuje se vseh večjih svetovnih grafičnih manifestacij in samostojno razstavlja v vseh pomembnejših slovenskih galerijah.

Pregledna razstava njegovega opusa v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) se bo nocoj v razširjeni obliki preselila v Pilonovo galerijo, Lokarjevo galerijo in Hišo mladih v Ajdovščini. Domači kraj ga sprejema s pričakovanjem in odprtih rok, saj je Danilo Jejčič kljub široki prepoznavnosti predvsem Ajdovec: tu živi že vse življenje, tu ustvarja, se povezuje v umetniške skupine in skupnosti, tu je deloval kot kulturni organizator in tu so najbolj ponosni nanj.

V Pilonovi galeriji, ki na odprtje avtorjeve retrospektive vabi ob 19. uri, bodo razstavljeni umetnikovi kolaži iz prve polovice šestdesetih let, objekti in komponibili, ki zaznamujejo začetek njegovega geometrijskoabstraktnega obdobja po letu 1973, ter večkratno povečane imenitne, v originalu sicer miniaturne, zasnove za njegove grafike.

V Lokarjevi galeriji si bo mogoče ogledati glavnino Jejčičevega skoraj štiridesetletnega grafičnega opusa, ki se sicer deli na čiste geometrijske abstrakcije ter dela iz cikla Alfa in Omega, v katerem se geometriji pridružuje slikovita avtorska fotografija.

V Hiši mladih bodo umetnikovo razstavno dejavnost osvetlili Jejčičevi originalni razstavni plakati, med katerimi jih je nekaj oblikoval tudi sam umetnik. Ob 20. uri bodo v Lokarjevi galeriji odprli še avtorjev grafični opus.

Disciplina in etika

V spremljevalnem katalogu, ki ga je izdal ljubljanski MGLC in za katerega sta besedili prispevala kustos tamkajšnje razstave Božidar Zrinski in dr. Jure Mikuž, poznavalec Jejčičevega opusa, je slednji zapisal: »Vsakogar, ki spoštuje geo­metrijsko abstrakcijo, opart in druge sorodne smeri, je ob takih priložnostih osupnil in navdušil. Dostojanstveno je dokazoval, da je za natančno delo, nujno za konstruktivistične vrste ustvarjanja, taka drža edina mogoča. Kako bi lahko ohranil popolno vizualno disciplino in delovno koncentracijo s samopromocijo in drugimi načini uveljavljanja, kako bi ostal ustvarjalno zvest sebi, če bi zbiral število samostojnih razstav, nagrad in drugih družbenih ali celo političnih priznanj, kako bi ohranil neokrnjeno etiko, nujno za specializirano, vrhunsko minimalistično poznomodernistično estetiko, če bi svoje postopke pospešil, zbanaliziral in postal površen samo zato, da bi bil prodajno in medijsko uspešen? Ostal je asketski v življenju in v ustvarjanju.«