Picasso (1881-1973) je sliko naslikal po naročilu španske republikanske vlade za svetovno razstavo v Parizu leta 1937. Monumentalna protivojna slika ima mere 3,5 X 7,8 metra. Z njo je španska vlada želela tudi opozoriti mednarodno javnost na špansko državljansko vojno, ki je divjala med republikansko vlado in bojnimi silami poznejšega diktatorja Francisca Franca.
Umetnik je navdih za sliko našel v bombardiranju baskovskega mesta Guernica. Tega so nacisti bombardirali 26. aprila 1937 v znak podpore generali Francu, ubitih je bilo 1800 civilistov.
Picasso je mojstrovino v črni in beli barvi ter odtenkih sive, ki prikazuje trpeče in popačene ljudje ter živali, naslikal v zgolj 30 dneh. Ta izjemni dosežek bo sedaj predstavljen tudi v filmu, ki ga bo režiral priznani španski režiser Carlos Saura.
V vlogi umetnika bo nastopil hollywoodski igralec s španskimi koreninami Antonio Banderas, vlogo Picassove ljubice pa bo prevzela Gwyneth Paltrow. Film z naslovom 33 dias (33 dni) bo predstavil obdobje nastajanja slike Guernica.
Picassova mojstrovina je po svetovni razstavi v Parizu prepotovala dobršen del sveta. Več kot 100 krat so jo zvili in nato ponovno razvili, dokler ni začela pokati barva. Tedaj je bilo odločeno, da slika ne more več potovati naokoli. Ker Picaso ni želel, da je slika razstavljena v Španiji, dokler je na oblasti diktator Franco, so jo leta 1958 razstavili v newyorškem Muzeju moderne umetnosti.
Leta 1981, šest let po Francovi in osem let po Picassovi smrti, so sliko prepeljali v Španijo, kjer je od leta 1992 razstavljena v madridskem Muzeju moderne umetnosti Reina Sofia.
Njeno stanje so natančno analizirali leta 1998, trenutno pa obsežna analiza stanja te umetnine poteka s pomočjo orjaškega robota Pablita. Ta ustvarja na tisoče mikroskopskih posnetkov, ki bodo raziskovalcem omogočili vpogled v stanje te mojstrovine in preko katerih bo mogoče slediti tudi Picasovi tehniki slikanja in spremembam, ki jih je izvedel umetnik sam.
Ker je slika zaradi pogostih selitev v slabem stanju, španska vlada in Muzej Reina Sofia odločno nasprotujeta vsakršni selitvi slike na druge lokacije, kar pa ni pogodu madridskemu Muzeju Prado in baskovskim regionalnim oblastem, ki bi sliko želele razstaviti v baskovskem mestu, po katerem nosi ime.