Tiskane izdaje
Glede na dolgotrajna prizadevanja za nove prostore si nihče ni želel 60-letnice Umetnostne galerije Maribor (UGM) praznovati na stari lokaciji, vendar bo odprtje velike razstave z osrednjimi deli iz zbirke še vedno v stavbi nekdanjega samostana celestink.
Od leta 1954, ko je mesto dobilo prvo profesionalno ustanovo, ki se je ukvarjala z muzejsko-galerijsko dejavnostjo na področju moderne umetnosti, se ni spremenilo veliko, kljub mednarodnemu arhitekturnemu razpisu in veliki dinamiki projekta Evropske prestolnice kulture 2012, na srečo pa se je v tem času redno dopolnjevala vsaj zbirka, v kateri je nekaj izjemnih del.
Razstava Panorama, ki jo je pripravila gostujoča kustosinja dr. Nadja Gnamuš, opozarja tudi na hendikep za galerijo in obiskovalce, saj je večji del umetnin večino časa skrit v depojih.
Heterogena zbirka
Kakorkoli že, Gnamuševa je koncept razstave zasnovala na dveh izhodiščih, in sicer z namenom opredeliti izstopajoče poteze in značaj heterogene strukture zbirke, ki so jo z odkupi in donacijami v desetletjih formirale različne zbirateljske politike, ter ob tem v retrospektivnem pogledu prepoznati trenutke, ki najdejo reinterpretacije tudi v sodobnosti.
Za zbirko je značilna večplastna identiteta, tendence zbiranja del regionalnih umetnikov so se izmenjevale z večjimi ambicijami vseslovensko naravnane zbirateljske strategije, razstava pa se kaže v trku med modernostjo in tradicijo, naprednimi in zapoznelimi ustvarjalnimi praksami, kar omogoča različne poglede in zorne kote, ob katerih se izoblikujejo tudi nove vizualne zgodbe.
Razstava ni postavljena po kronološkem, linearno slogovnem ali žanrskem principu, temveč sledi relacijam med tokovi in umetniškimi izrazi, ki se oblikujejo na sorodnih vsebinskih in tematskih izhodiščih, in sicer v neobičajnih konstelacijah, sopostavitvah in kontrastih. Kosova Deklica z oranžo ob Kopalki Petre Varl, Jakopičevi Begunci ob Kotnikovem informelovskem platnu, Tihčeva skulptura ob Trstenjakovi Lužičanki ...
Štirje tematski sklopi
Kustosinja je poiskala tudi ohlapno rdečo nit in izoblikovala štiri tematske sklope, ki jih je poimenovala Osebno, Umaknjeni subjekt, Kulturne krajine in Politično. Osebno povezuje figuralne upodobitve, ki segajo od interpretacij intimnega in subjektivnega do fantastičnega in imaginarnega, Umaknjeni subjekt analizira topografijo likovne forme in preizkuša meje med dejstvom, prividom in fantazmo, Kulturne krajine vključujejo prizore urbanih mizanscen, podeželja in narave, Politično pa z rezkimi vizualnimi komentarji kritično in ironično odraža skupni družbeni prostor in subverzivno učinkuje med podobami vsakdana.
V postavitvi so poudarjena dela, ki presegajo vezanost na »mariborski milje« in stopajo v dialog z najboljšimi slovenskimi likovnimi deli, kamor sodijo, denimo, dela Ivana Kosa, Maksa Kavčiča, Slavka Tihca, Rudolfa Kotnika, fotografov Mariborskega kroga ali Zmaga Jeraja. Izbor se osredotoča na nekatere manj znane fragmente opusov, gosti pa tudi dela izbranih avtorjev mlajše in srednje generacije, ki sodijo v »geografsko« zaledje galerije, vendar še niso uvrščeni v zbirko.
Po besedah Gnamuševe »Maribor za umetnike še vedno ni to, kar bi si želeli, vendar z dispozitivom parole Gotof si! nagovarja politični glas kot simptom, ki daleč presega lokalni kontekst«. Vendar priponka Maribor is the future, ki sta ji jo v galeriji podarila člana umetniškega tandema son:DA, potrjuje držo in suverenost mesta, četudi to izjavo beremo ironično v kontekstu danega družbenopolitičnega trenutka ali optimistično zares.
