Tiskane izdaje
Muzej v Amsterdamu, poimenovan po nizozemskem teologu, zgodovinarju, umetnostnem zgodovinarju in predvsem prvem profesorju klasične arheologije na amsterdamski univerzi Allardu Piersonu (1831-1896), se je znašel v mednarodni pravni zagati.
Najprej so v muzeju uspeli pridobiti gostovanje arheoloških dragocenosti iz petih partnerskih muzejev na Krimu, izjemnih eksponatov s področja, ki so ga Grki kolonizirali že v 7. stoletju pred našim štetjem, sedaj pa ne vedo, komu jih bodo vrnili po 18. maju, ko se bo razstava z naslovom Krim - zlato in skrivnosti Črnega morja iztekla.
Po ruski aneksiji polotoka so namreč eksponati postali predmet pravnega spora med Kijevom in Moskvo. V prvem seveda trdijo, da so predmeti ukrajinski, v drugi, da morajo biti vrnjeni muzejem, iz katerih so bili posojeni. Torej na Krim.
Sicer gre za izjemne dragocenosti, številne tudi iz zlata, ki je bilo del kulture antičnih Grkov, ob teh pa so na razstavi zastopani tudi predmeti, ki na novo osvetljujejo kulturo Skitov, Gotov in Hunov. Prisotna je celo škatlica iz daljne Kitajske, ki je v času starorimskega imperija na Krim prišla po svileni poti.
Krim je bil od nekdaj križišče poti med Evropo in Azijo, kot zapišejo v muzeju, pa se doslej še ni zgodilo, da bi v krimskih muzejih na tuje posodili toliko eksponatov, kot so jih ravno tokrat. Ko so v Amsterdamu 6. februarja, dan pred začetkom olimpijskih iger v Sočiju, odpirali razstavo, se gotovo niso nadejali tovrstnih posledic.
