Tiskane izdaje
Po besedah Jakijeve so v prihodnjih dneh na vrsti instalacije, pripravljajo pa se tudi na montažo zaščitne stene v steklenem delu galerije, ki bo gradbenikom in restavratorjem zagotovila pogoje za nemoteno delo na severni steni Narodnega doma, zaposlenim v galeriji pa delo v drugih prostorih galerije.
S prenovo bo galerija v poslopju Narodnega doma pridobila 655 kvadratnih metrov razstavnih površin. Skupno bo tako imela po prenovi v vseh treh hišah na razpolago 3290 kvadratnih metrov površin za stalne in občasne razstave. Za izobraževalne dejavnosti bo v Narodnem domu namenjenih 172 kvadratnih metrov, za depoje 204 kvadratnih metrov, za servisno dejavnost 607 kvadratnih metrov, za delavnice 166 kvadratnih metrov in za komunikacijske poti 337 kvadratnih metrov površin.
Pogodba o sofinanciranju prenove Narodnega doma iz evropskih skladov je bila po izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo konservatorskega načrta in po pridobitvi gradbenega dovoljenja podpisana jeseni 2012. Novembra istega leta je bil objavljen razpis za izbiro izvajalca gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, avgusta letos pa podpisana pogodba med investitorjem, ministrstvom za kulturo, in izbranim izvajalcem, podjetjem GV5.
Septembra 2012 je pripravljalna dela v poslopju začel Restavratorski center RS, gradbena dela pa so se pričela septembra letos z odstranjevanjem nenosilnih elementov. Istočasno so poglobili bivšo telovadnico, kjer je predvidena nova kletna etaža z depoji, zaplinjevalnico, lakirnico in laboratorijem. To so tudi že izolirali, sedaj nadaljujejo z betoniranjem, je povedala Jakijeva.
Restavratorski center je že pred pričetkom del odstranil vse premične elemente kulturne dediščine, ki jih obnavljajo v njihovih delavnicah, v sami stavbi pa so zaščitili tiste dele, ki jih bodo obnavljali po zaključku gradbenih del. Jeseni je center saniral fasado, razen zaključnega sloja, ki bo na vrsti po zaključku del na strehi in dokončni statični protipotresni sanaciji.
Prenova Narodnega doma bo stala 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov pa prispeva ministrstvo za kulturo.
Kot je še povedala Jakijeva, bo po zaključeni prenovi Narodnega doma v galeriji stalni zbirki slovenske umetnosti namenjenega več prostora, kot ga je bilo doslej. Restavratorji že restavrirajo nekatera dela, poleg tega v galeriji raziskujejo, kako z izposojenimi umetninami zapolniti vrzeli v stalni zbirki. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi povezali obe zbirki - slovensko umetnost in evropske slikarje. Vendar, kot pravi Jakijeva, odločitev glede tega še ni dokončna.
Po prenovi Narodnega doma v galeriji kot prvo načrtujejo veliko razstavo, posvečeno realizmu, ki bo zajela obdobje med letoma 1848 in 1890, z življenji nekaterih glavnih protagonistov pa bodo segli še čez zadnjo letnico. Kot je povedala Jakijeva, bodo obdobje osmislili tako, da bodo pokazali na povezave z drugimi evropskimi središči, kot so Pariz, Atne, Rim, M?nchen, Praga, Dresden in Berlin. Umetnost tistega časa je bila namreč zelo svetovljanska in to je, kot pravi Jakijeva, zelo zanimiva dimenzija le-te.
Razstavo pripravlja celoten kolektiv galerije, izbor del zanjo pa še ni končan. Postavitev se bo razprostirala skozi celotno pritličje - nekdanjo telovadnico, avlo in razstavišče Narodne galerije. S takšno postavitvijo želijo po besedah Jakijeve poudariti vzdolžno dimenzijo in povezanost vseh treh hiš Narodne galerije.
V drugih prostorih bodo v tem času dokončevali novo stalno postavitev. Tako kot doslej bodo tudi v novi postavitvi ob slikah na ogled kiparka dela. Srednji vek bo predstavljen v nekdanji telovadnici, od tam pa bo obiskovalca pot vodila v prostore v prvem nadstropju.
Več prostora bodo po prenovi v galeriji namenili tudi izobraževalni dejavnosti. Uredili bodo avditorij s prevajalskimi kabinami, v enem od prostorov pa bodo uredili Galovo votlino. Občasne razstave bodo še naprej pripravljali v razstavišču in vhodni avli, namenjena pa jim bo tudi kripta - obokan prostor pod starim vhodom v galerijo. Poleg tega razmišljajo, da bi v zgornji etaži prostor namenili občasnim postavitvam pojasnjevalne narave, ki bi se navezovale na stalno zbirko, je še povedala Jakijeva.
