Obvezno dotikanje žuželk

Podobe žuželk za slepe in slabovidne. Razstava reliefnih grafik 
in taktilnih piktogramov v MML.

Objavljeno
04. april 2012 13.19
M. Vo., kultura
M. Vo., kultura

Kako slepim in slabovidnim omogočiti spoznavanje žuželk, posebne živalske vrste, ki je v naravi skoraj ni mogoče ali jo je težko otipati, so se spraševali v Društvu Kaverljag iz Grintovca.­ Lani junija so izvedli delavnico,­ katere rezultat je razstava ­Obvezno dotikanje – žuželke za slepe in slabovidne v Mestnem muzeju Ljubljana.

V Društvu Kaverljag iz Grintovca se v sodelovanju z ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje že desetletje ukvarjajo z vprašanjem, kako s sliko predstaviti naravoslovne in naravovarstvene vsebine različnim ciljnim skupinam. Eden temeljnih ciljev društva je namreč »ob izobraževanju in ozaveščanju o varovanju narave tudi iskanje svežih in nekonvencionalnih pristopov in idej v vizualni komunikaciji«.

Poseben izziv so jim slepi in slabovidni, zato so junija lani pripravili interdisciplinarno delavnico Kaverljag 016 – žuželke za slepe in slabovidne, na kateri so se, kot pravi predsednik Aleš Sedmak, »ukvarjali s problemom, kako žuželke predstaviti slepim in slabovidnim. Gre za vizualno komunikacijo za slepe in slabovidne. Žuželke so slepim in slabovidnim še posebej težko predstavljive, saj se jih ne morejo dotikati. Ilustracije in v nadaljevanju knjiga za slepe in slabovidne so velik izziv, še posebno za likovnike, ki se v bistvu ukvarjajo z izkušnjo pogleda in vida.«

Pravi še, da je namen delavnice mlade informirati o pomembni vlogi žuželk, razvijanje solidarnosti med mladimi in dati slepim in slabovidnim mladim reliefne ilustracije in knjigo taktilnih piktogramov Žuželke od blizu.

Na mednarodni in interdisciplinarni delavnici je sodelovalo devetnajst študentov in osem mentorjev iz Poljske, Madžarske, Italije in Slovenije s področij vizualne komunikacije, ilustracije in biologije ter slepi in slabovidni.

»Udeleženci so likovno podobo žuželk stopnjevali postopoma, od preproste, stilizirane forme do zelo bogate in realistične podobe. Slepi in slabovidni so s tipom sledili vse bolj zahtevni formi in odgovorili na vprašanje, kakšne podrobnosti še lahko zaznajo. 
S pomočjo te in podobnih metod smo ustvarili ključ za ustvarjanje učinkovitih naravoslovnih ilustracij za slepe in slabovidne,« poudarja Sedmak.

Žuželke so predstavljene v naravni in povečani velikosti, število informacij o njih pa je zmanjšano, ker s tipom ne moremo dobiti toliko informacij kot z vidom. »S tem,« nadaljuje Sedmak, »ko smo zmanjšali število podatkov in izpostavili samo bistvene vizualne lastnosti, smo zagotovili več kakovostnih informacij, ki nam pomagajo pri prepoznavanju posamezne žuželke. Žuželke smo upodobili tipizirano, saj smo ugotovili, da individualna, umetniška interpretacija lahko preveč obremeni percepcijo slepih in slabovidnih in tako onemogoči jasno predstavo o upodobljenem predmetu.«

Pri reliefni ilustraciji so izhajali iz Braillove pisave, zato je debelina najtanjše linije enaka debelini pike v Braillovi pisavi, za tiste, ki še nekoliko vidijo, je ohranjena tudi vizualna ilustracija v tonih bele, črne in sive zaradi največjega svetlobnega kontrasta.

Razstava Obvezno dotikanje – žuželke za slepe in slabovidne je delo študentov seminarja 110 Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij iz Ljubljane in bo odprta do 
27. maja.