Ocena razstave Geslo: grafika

Razstava je del širšega projekta, ki ga vodi MGLC, pri njem pa sodelujejo partnerji, umetnostne institucije iz Španije, Belgije, Hrvaške, Estonije in Poljske. Sodi v kontekst osnovnega poslanstva tivolskega prireditelja in zdaj že dolgoletnega tukajšnjega prevpraševanja vloge, pomena grafične ustvarjalnosti, razumljene v razširjenem smislu, v svetu današnje umetnosti. Razstava je dovolj obsežna in raznolika, da pušča vtis nekakšnega miniaturnega grafičnega bienala.

Tukajšnji gledalci tega potujočega projekta smo seveda obremenjeni z burnimi debatami in dogajanjem,­ povezanim z našo (vsaj nekoč) prepoznavno mednarodno umetnostno manifestacijo, odsev tega pa je nemara viden tudi v slovenskem prispevku k razstavni celoti. Bolj od ostalih se ukvarja s formo, razširjanjem in premišljevanjem pojma »grafičnega«, medtem ko se zdi pri večini ostalih prispevkov težišče na vsebini. Umetniki preprosto uporabljajo različne, praviloma hibridne izpeljanke iz grafičnih tehnik, z njimi podajajo svoje vsebine, (re)definiranje medija torej tesno povežejo z vsebino, ni pa to osnovni namen predstavitev posameznih institucij oziroma izbora kustosov.

Na razstavi vidimo kup različnih bolj ali manj intrigantnih avtorskih pristopov, med sodelujočimi iz posameznih držav je mogoče potegniti tudi kakšno vzporednico. Španci so na primer praviloma družbeno kritični, Poljakom se pozna tradicija njihovega plakata, Estonci grafiko še vedno pojmujejo precej tradicionalno ... Na ogled je nekaj izrazitih avtorskih prispevkov, ki pritegnejo in prepričajo iz različnih razlogov (Javier Pividal in Pedro Luis Cembranos iz Španije, Iva Gobić Vitolović in Emanuela Santini iz Hrvaške ...) in tako kažejo, da je »sodobna grafična umetnost« heterogen pojav, ki ga ni smiselno reducirati na posamezne pojavne oblike.

Razstava med drugim pokaže, kako kratkovidno in lahkomiselno je bilo grafiko, razumljeno v razširjenem, večmedijskem smislu, razglašati za preživelo, kako neumno bi bilo zavreči naš bienale, ga žrtvovati trenutnim interesom nekaj posameznikov, podleči trendom globalnega »sodobnoumetniškega« poenotenja, reduciranja umetnosti na eno matrico.