Razstava Escherjevih vizualnih ugank

»Ne zmorem se upreti šalam na račun nezmotljivosti naših prepričanj,« je o svojem delu pravil znameniti nizozemski grafik.

Objavljeno
11. november 2013 15.13
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Palača Magnani v italijanskem Reggiu Emilia je pravkar prizorišče razstave okoli 130 grafik nizozemskega grafika Mauritsa Cornelisa Escherja (1898-1972), ki je s svojimi značilnimi enigmatičnimi igrami matematike, geomentrije, zamisli o neskončnosti in nemogočih, tudi absurdnih prostorskih odnosov prepričal nešteto ljubiteljev svoje umetnosti.

Predstavljajo ga z deli iz vseh etap njegove kariere, med katerimi je najprepoznavnejša osrednja nastopila po letu 1941, ko se je po bivanju v Italiji, Švici in Belgiji vrnil v domače nizozemsko okolje. V Italiji je spoznal ljubezen in si ustvaril družino, zapustil jo je zaradi Mussolinija in fašizma, Švico, kamor se je preselil zatem, pa je po nekaj letih zapustil zaradi tamkajšnjih razmer, ki mu niso ustrezale. V Belgiji je preživel del druge svetovne vojne.

»Z grafikami želim govoriti o tem, da živimo v lepem in urejenem svetu, ne v kaosu brez forme, kot se zdi včasih,« se je o svojem delu nekoč izjasnil sam.

»Moji motivi so pogosto igrivi. Ne zmorem se upreti šalam na račun nezmotljivosti naših prepričanj. Zavestno mešanje dvo- in tridimenzionalnosti je precej prijetno, enako tudi mešanje površine in prostora ali poigravanje z gravitacijo ... Lepo je, da je to prijetno tudi drugim ljudem, ne da bi se pri tem bali, da bodo morali spremeniti svoja prepričanja, trdna kot skale.«

Escherjeve vizualne uganke bodo v Reggiu Emilia dostopne do 23. februarja prihodnje leto.