Rekordna dražba Christie‘s v Londonu

Izkupiček: 177 milijonov funtov. Če gre sklepati po prvi letošnji pomembni dražbi, preprodajalcem umetnin znova ne bo trda predla.

Objavljeno
03. februar 2014 16.19
Posodobljeno
05. februar 2014 14.00
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Včeraj so pri londonskem Christie's znova dražili dela klasikov impresionizma in predvojnega modernizma ter bili − ko je melodija dražbenega kladivca utihnila − zadovoljni.

Iz denarnic navzočih so, kot piše finančni portal Bloomberg, potegnili 177 milijonov otoških funtov (okoli 213 milijonov evrov), to pa je rezultat, ki predstavlja najvišji kadarkoli doseženi znesek na dražbah v Londonu. Oziroma kar okoli 35 odstotkov več, kot so na podobni dražbi realizirali pred letom.

Ponudili so 76 del. Lastnika jih je zamenjalo 88 odstotkov, uspeh prodaje pa upravičujejo z dejstvom, da so imela dela zanimivo proveninenco. Marsikatero med najbolj zaželenimi je bilo namreč del zbirke v Švici, ki je nastajala vse od leta 1920, večino del pa so njeni lastniki pridobili neposredno od umetnikov. Na dražbi so bila torej predstavljena kot povsem sveže blago, ki ni bilo nikoli doslej na trgu.

Razplet dražbe je ponudil nov rekord za kubista Juana Grisa. Za njegovo Tihožitje s karirastim prtom so iztržili kar 34,8 milijona funtov (najvišja ocena pred dražbo je bila 18 milijonov), kar je dosedanji Grisov rekord skoraj podvojilo.

Za 12 milijonov funtov so prodali Kompozicijo št. II z modro in rumeno Pieta Mondriana iz leta 1930, za 16,9 milijona pa Portret Jacqueline Rocque kot odaliske oziroma haremske konkubine iz leta 1955. Kot pove ime portretiranke, je lahko avtor tega dela le Pablo Picasso.

Za devet milijonov je lastnika zamenjala še skulptura Trije moški, ki hodijo I Alberta Giacomettija, različica kompozicije trojice hodečih moških figur, odlita leta 1951.

Za vrhunske zneske so prodali še dela Fernanda Légera in Renéja Magritta, neprodani pa sta ostali, denimo, sliki Tamare de Lempicke Rožnat negliže II in eno manjših Picassovih tihožitij iz leta 1937.

Dražba hiše Christie's je bila uvod v program februarskih dražb v Londonu. Podobno nocoj napovedujejo še pri konkurenčnem Sotheby's, razplet prve pa ne glede na vzporeden zaplet − pri Christie's so s seznama lotov le malo pred začetkom dražbe umaknili kar 85 del Joana Mirója zaradi sodnih zapletov na Portugalskem (posledice nacionalizacije banke BPN) − ocenjujejo kot zelo dobro popotnico dražbam v aktualnem letu.

Londonske dražbe, ki se bodo zvrstile v prihajajočih dveh tednih, namreč veljajo za prvi preizkus potrošniške kondicije kupcev na vsakoletnem koledarju.

Na nocojšnji dražbi hiše Sotheby's si največ obetajo od prodaje slike Camilla Pissarroja Boulevard Montmartre, pomladno jutro leta 1897. Ta je bila nekoč v lasti židovskega zbiralca Maxa Silberberga, ki je izgubil življenje med holokavstom. Sliko je bil prisiljen prodati nacistom, a se je leta 2000 vrnila k njegovim dedičem, pri Sotheby'su pa jo pred dražbo ocenjujejo na sedem do deset milijonov funtov.