Slovenski impresionisti v Parizu

Pariz – Danes so v pariškem muzeju Petit Palais odprli razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920, ki je največja predstavitev slovenske umetnosti v tujini doslej.

Slovenske umetnine so razstavljene v ugledni palači med reko Seno in Elizejskimi poljanami, ki ima bogato stalno zbirko del umetnikov, kot so Rembrandt, Rubens, Delacroix, Monet, Cézanne, eno krilo pa je namenjeno občasnim razstavam in tu bodo gostovala slovenska dela do 13. julija.

Predstavitev je precej obsežna, saj je razstavljenih kar dvesto eksponatov. Konceptualno je zastavljena podobno, kot je bila tista leta 2008 v ljubljanski Narodni galeriji, namreč tako, da je prikazano obdobje likovne umetnosti umeščeno v širši zgodovinski in umetnostni kontekst. Širši kontekst je za predstavitev v tujini še toliko bolj smiseln, sploh v domovini impresionizma.

Razstavljene so slike, skulpture, ilustracije, fotografije, knjižne opreme. Poleg najbolj znanih umetnin impresionistov Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Mateja Sternena in Matija Jame so predstavljena tudi dela njihovih predhodnikov Ivane Kobilce, Jurija Šubica, Antona Ažbeta, Lojzeta Dolinarja, Alojza Gangla, Ivana Zajca ter njihovih sodobnikov Ivana Vavpotiča, Maksima Gasparija, Henrika Šantla, Hinka Smrekarja ... Prav zadnji je pri gostiteljih vzbudil posebno pozornost. Ko je prišel v Ljubljano kustos Sylvain Lecombre iz Petit Palaisa, da bi opravil končno selekcijo med deli, ki jih je predlagala Narodna galerija, se je nad Smrekarjevimi karikaturami naravnost navdušil. Resda so njegove risbe odlične, vseeno pa je to navdušenje presenetljivo glede na to, da Francoz ne pozna družbenopolitičnega dogajanja, ki ga je Smrekar karikiral, in seveda tudi ne razume komentarjev, s katerimi so karikature opremljene. To pomeni, da so Smrekarjeve satirične risbe univerzalne. Tako je na razstavi več njegovih risb, kot so sprva načrtovali, za francosko občinstvo pa so nekatere komentarje h karikaturam prevedli. Francoski kustos pa na razstavo ni uvrstil nekaterih del, ki so nam ljuba, njemu pa so se zdela preveč podobna slikam francoskih impresionistov in zato v njihovi predstavitvi ni videl posebnega smisla. Nekoliko presenetljiv je bil tudi izbor za naslovnico bogatega kataloga, ki spremlja razstavo. Zanjo je izbral slovenski javnosti manj znano Groharjevo sliko Grabljice, katere reprodukcija je objavljena z izrezom. Še drznejši izrez je na plakatu, ki vabi k ogledu razstave, saj je na njem natisnjen le detajl.

Ljubiteljem impresionizma je čas slovenske razstave naklonjen, saj si bodo v istem času lahko ogledali tudi italijanske in francoske impresioniste v razstavnih prostorih Orangerie in Orsay.

Glavnina stroškov za razstavo – postavitev, katalog, zavarovanje – bremeni gostitelje, stroške prevoza pa krije Narodna galerija.

Poleg francoskega kustosa je soavtorica razstave direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, ki ima največje zasluge za našo predstavitev. Razstava je lepa priložnost za promocijo slovenske umetnosti in Slovenije nasploh. Odprtja se je udeležilo kar nekaj Slovencev, tudi predstavniki države – predsednik Borut Pahor, ki je razstavo odprl, minister za kulturo Uroš Grilc, zunanji minister Karl Erjavec. Pahor se je pred odprtjem srečal s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom, Grilc pa z ministrico za kulturo in komuniciranje Aurélie Filippetti.

V petek se bodo srečali tudi slovenski in francoski gospodarstveniki, slovenska delegacija pa si bo v Versaillesu ogledala tudi Eko hišo P.A.T.H., ki je plod sodelovanja med slovenskim podjetjem Riko ter oblikovalcem in arhitektom Philippom Starckom.