Tiskane izdaje
Včeraj se je na Dunaju iztekla življenjska pot Marie Lassnig, velike dame sodobne vizualne umetnosti pri naših severnih sosedih, katere delo je široko odmevalo tudi v mednarodnem prostoru. Umrla je v visoki starosti 94 let, umetniško kariero pa je izoblikovala v več kot sedmih desetletjih.
Dejavna je bila vse do zadnjih let in še ob predlanskem odprtju njene razstave Kraj slik v bližnji graški Novi galeriji so zapisali, da kljub visoki starosti in neštetim realiziranim razstavam obiskovalcem še vedno ponuja presenečenja.
Še lani je bilo mogoče njene slike srečati na Beneškem bienalu, kjer so ji, tako kot njeni nekaj mlajši italijanski kolegici Marisi Merz, podelili prestižnega zlatega leva za življenjsko kariero. Napovedana je tudi na prihajajoči sanktpeterburški Manifesti.
Lassnigova, znana po izrazito avtoportretnem opusu, v katerem se je neštetokrat lotila različnih načinov samoreprezentacije, je dolgo, od leta 1980, delovala na Dunaju, sicer pa je bila po rodu Korošica iz kraja Kappel am Krappfeld, kjer se je rodila leta 1919. Poleg slikarstva so jo pritegnili še kiparstvo, animirani film in grafično delo, zaslovela pa je tudi kot pionirka nekaterih umetniških praks, ki so danes široko uveljavljene.
Prepričala je s svojim obravnavanjem vprašanja percepcije in z radikalnimi slikarskimi refleksijami same sebe ter lastnega telesa, kar je podajala z intenzivnimi, izrazito vitalnimi barvami, kontrasti in ekspresijo pa tudi z ironijo, ki je bila pogosto na meji s sarkazmom. Izjemen življenjski naboj svojih slik ji je uspelo ohraniti vse do smrti.
Na Beneškem bienalu je sicer sodelovala že leta 1980, zatem tudi na kasselski Documenti, osrednje pregledne razstave pa so ji posvetili v pariškem Centru Pompidou, londonski Serpentine Gallery, kölnskem Muzeju Ludwig in domačem dunajskem muzeju MUMOK.
V Avstriji je med drugim leta 1988 postala prva ženska umetnica, ki so ji podelili veliko državno nagrado, leta 1998 je dosegla nagrado Oskarja Kokoschke, leta 2005 pa so ji podelili še avstrijsko nagrado za znanost in umetnost.
