Tiskane izdaje
Na prezasedenih slovenskih sodiščih se najbrž ne prepuščajo često pogovorom o likovni umetnosti in strokovnim kriterijem za njeno vrednotenje.
A bo v ponedeljek, 19. avgusta, na sežanskem sodišču prišla na dnevni red tudi tovrstna debata.
Kot nam je sporočil Andrej Medved, uveljavljeni poznavalec vizualne umetnosti in dolgoletni umetniški vodja Obalnih galerij Piran, so v zasebni ljubljanski galeriji Visconti Fine Art d.o.o. proti njemu vložili tožbo, katere predmet so Medvedovi zapisi o predlanski razstavi te galerije Sijajni pop v Piranu.
V galeriji zaradi kršitve osebnostnih pravic od njega pričakujejo odškodnino 5000 evrov.
Razstava je bila dostopna v piranski palači Trevisini ob piranskem mandraču, ki je sicer v lasti zavarovalne družbe Adriatic in torej ne gre za institucionalno razstavišče, obsegala pa je grafike Andyja Warhola, Roya Lichtensteina, Jamesa Rosenquista, Johna Chamberlaina, Roberta Rauschenberga in Toma Wesselmanna.
Medved je svoje poglede nanjo objavil v Delu - rubriki Prejeli smo - in Primorskih novicah v rubriki Odgovori.
Že v drugem prispevku v isti Delovi rubriki je omenil, da mu je Goran Kanalec, odvetnik Laza Vujića, galerista iz Visconti Fine Art d. o. o., zagrozil s tožbo, če se v Delu javno ne opraviči.
Ker se ni, se bosta sedaj oba znašla na sodišču, kjer bosta slepo Justicijo skušala prepričati vsak s svojimi argumenti.
Kaj Medvedu v imenu Lazarja Vujića pa tudi njegove žene Žive Škodlar Vujić, prav tako aktivne v galeriji, očitajo v Odvetniški družbi Kanalec (pripravljalno vlogo tožbe nam je posredoval Medved)?
Skrajno negativen ton pisanja.
Takole piše v vlogi: »Ker je z opisanimi ravnanji tožena stranka kršila osebnostne pravice tožene stranke, saj je razžalila dobro ime in čast slednje, poleg tega pa je slednji nastala nepremoženjska škoda, ki jo vtožuje v tem postopku, so navedbe o tem, da je tožeča stranka priznani galerist in založnik, vsekakor relevantne za predmetni postopek.«
Pri drugi omembi tožene stranke gre verjetno za preprost zatipek, saj ne gre pričakovati, da bi kdo nekoga tožil, ker je kršil lastne osebnostne pravice in si razžalil dobro ime ter čast.
Kasneje izveš, da tožeča stranka poudarja, da vlaga tožbo zato, ker je tožena stranka na žaljiv način objavila sporne trditve.
»Pri tem pa tožena stranka ni pojasnila, po kakšnem ključu naj bi se v družbi (civilni, strokovni javnosti) kot nežaljivi presojali zapisi, da je nekdo nekulturen, da prenaša druge naokrog (... »Ne/kulturna potegavščina ...«), da ponuja svoja dela vsepovprek, če le kdo nasede, da je nekdo prevarant (»... prevara in prevarantska gesta njenega lastnika ...«), da je delo nekoga prevarantsko in brezvredno (»... razstava v Butalah za Butalce, ki pač ne »vidijo«, ne »gledajo« in nočejo »zagledati« ...«) in ostali zapisi, podrobno predstavljeni v tožbi.
Lazo Vujić: »Nikoli nisem trdil, da so Warholove grafike avtorizirane«
Časopisna polemika se je razvnela tudi okoli nekaterih grafik Andyja Warhola na piranski razstavi.
»V zvezi s tem tožeča stranka poudarja, da ni nikoli trdila, da so navedene edicije avtorizirane Warholove edicije. Gre za mapi Flowers in Marilyn Sunday B. Morning, ki sta v razstavo vključeni bolj kot likovna informacija, saj sta obe ediciji druge izdaje več razprodanih in zelo popularnih motivov (...).«
A je bilo ob teh grafikah na razstavi še več kot 80 drugih del, ki pa so bila avtorizirana in podpisana, dodaja tožnik.
Ob vsem povedanem - tako odvetnik - je jasno, da pri spornih objavah tožene stranke ni šlo za nikakršno resno kritiko, pač pa za oseben žaljiv napad tožene stranke na osebo Laza Vujića.
Vlogo zaključujejo misli, da je zaradi Medvedovih objav galerist, ki je živel življenje s telesom in dušo predanega galerista, utrpel visoko osebno prizadetost. Prejel je nešteto klicev prijateljev, znancev, kritikov, kar pa je na stranko, ki ne prenaša biti v situaciji, ko morajo drugi z njim sočustvovati, vplivalo škodljivo.
Prizadet je bil do te mere, da je prenehal z aktivno dejavnostjo galerista, družba Visconti Fine Art d.o.o. pa je prenehala delovati.
Več bo seveda znano 19. avgusta.
