Tiskane izdaje
Danes ob 19.00 bodo v Koroški galeriji likovnih umetnosti odprli razstavo Wolfganga Laiba Durchgang – Übergang/Prehajanje. Laib je eden najpomembnejših nemških konceptualnih umetnikov, čigar delo se navezuje na land art in minimalizem, pri tem pa uporablja materiale mineralnega, rastlinskega in organskega izvora: cvetni prah, sadeže, čebelji vosek, marmor, mleko in riž.
Najbolj znana so Laibova dela z veliko ročno nabranega cvetnega prahu intenzivnih barv, ki ga
s pomočjo sita razprostre po tleh. Cvetni prah včasih posuje v obliki pravokotnika, kvadrata, ga nasuje
v majhne stožce ali pa razstavi zaprtega v steklene kozarce, torej v obliki, v kakršni ga nabira in hrani.
Tudi objekti iz čebeljega voska so različnih oblik in bodo tokrat postavljeni v središče razstave
v KGLU. Ob instalaciji Ladjica, ki jo sestavlja deset ladjic iz čebeljega voska na leseni konstrukciji, bo na ogled še velikanska skulptura iz več kot tone čebeljega voska. Barbara Catoir je o Laibu zapisala, da se nas nekatera njegova dela polastijo tudi z vonjem, zlasti tista iz čebeljega voska, saj razširjajo vonj, ki nas domala uroči. »Ob tem so bistvene tudi barve, ki so lahko trde, mehke, tekoče, lahke ali težke.
Laib uporablja beli marmor, belo mleko, bel riž, žareče rumen cvetni prah regrata, lešnika, zlatice in bora, plošče čebeljega voska v barvi medu, zlato sijočo medenino, mat lesketajočo se pocinkano pločevino, neobdelani les brez leska in pečatni vosek v lestvici toplih barvnih tonov,« je povedala Catoirjeva. Ladjice, ki se peljejo skozi prostor na visokih lesenih konstrukcijah, se navezujejo na misel o življenju po smrti, saj simbolizirajo vožnjo, prehod
v deželo mrtvih, kakor so ga poznali v starem Egiptu, kjer so si faraoni poleg grobnic dali zgraditi ladje, ki jih bodo iz kraljestva živih prepeljale v kraljestvo mrtvih.
Laibov ustvarjalni proces se navezuje na zenovsko filozofijo in evropsko srednjeveško mistiko. Prve »kamne z mlekom« je ustvaril leta 1975, tako da je v površino zglajene plošče belega marmorja naredil zareze in jih nato zapolnil z mlekom, kar je naredilo vtis, kot da je marmorna plošča popolnoma gladka. Leta 1977 je začel delati
s cvetnim prahom, 1983. še z rižem, leta 1987 pa so nastali prvi kiparski objekti iz čebeljega voska in pozneje še simbolne podobe z ladjicami iz čebeljega voska.
Razstava Laibovih del bo na ogled do 2. septembra, posredovala pa sta jo inštituta IFA Stuttgart in Goethe Institut iz Ljubljane. Odprla jo je Anke Popper, kulturna atašejka nemškega veleposlaništva
v Ljubljani.
