Tiskane izdaje
Absolutna, ničelna, prazna slika in mnogim mitska, ikonična podoba slikarskega modernizma ter eno najradikalnejših del minulega stoletja, letos šteje sto let. Črni kvadrat suprematista Kazimirja Maleviča (1878–1935).
Prvič je bil leta 1915 razstavljen na Zadnji futuristični razstavi 0,10 v Sankt Peterburgu, zdaj je v lasti moskovske Tretjakovske galerije, tistim, ki so se odločili za beleženje njegovega stoletjena jubileja, pa so se pridružili tudi v Mestni galeriji Ljubljana, kjer bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo Hommage à Malevič – Še o Črnem kvadratu. Na njej napovedujejo dela avtorjev s področja nekdanje SFRJ, ki jih je mogoče povezati z dediščino Malevičeve avantgarde, med njimi celo samega Maleviča ...
Tega sicer kdo pozna tudi kot Gorana Đorđevića, tokrat bo razstavljal v družbi Bojana Gorenca, Igorja Grubića, Ištvana Išta Huzjana, Irwinov, Duše Jesih, Vlada Marteka, Radenka Milaka, Vladimirja Nikolića, Dimitryja Orlaca, Tanje Ostojić, Mladena Stilinovića in Dragoljuba Raša Todosijevića.
Kustosinja razstave je Mateja Podlesnik, kot piše v napovedi projekta, pa je Malevič odločilno zaznamoval ne le geometrijsko abstrakcijo klasičnega modernizma, temveč tudi konstruktivistična, minimalistična, neo-geo in postmoderna gibanja. Dvodimenzionalni monokromni Črni kvadrat predstavlja preobrat v umetnosti oziroma slikarski reprezentaciji sveta. Ne posreduje več videnja sveta v njegovi realistični, figurativni odslikavi, kakršna velja za tradicionalne koncepte umetnosti, temveč preoblikuje gledalčev pogled in spreminja način videnja sveta.
Črni kvadrat na beli podlagi, na katerem ni »nič« in za katerega je bil Malevič prepričan, da je z njim dosegel vizijo čiste materialne neskončnosti in brezpredmetnosti sveta, se vzpostavlja kot okno, ki vabi, da se nagnemo skozenj in prekoračimo plan iluzij, da bi si svet lahko ogledali neposredno, zgolj prek odnosa med barvo in platnom v njuni prvobitni pojavnosti.
