Tiskane izdaje
Ai Weiwei, eden najslavnejših kitajskih umetnikov, sicer pa s svojimi kritikami že leta trn v peti tamkajšnjih oblasti, ki so mu julija po znani aretaciji izpred štirih let in 81 dnevih ječe, med katerimi njegova usoda ni bila znana, naposled vrnile potni list in omogočile potovanja, znova polni medije. Za to razlogov ne manjka.
Prvi je njegova retrospektiva v londonski Kraljevi akademiji, ki ostaja dostopna do 13. decembra, drugi je aktivizem ob aktualni begunski krizi, pri katerem se je povezal s podobno slavnim britanskim kiparjem Anishem Kapoorjem, tretji, da je sedel k pisanju avtobiografije, ki bo prihodnjo pomlad izšla pri The Penguin Random House, četrti pa, da ga je sedma sila lahko minuli teden vestno spremljala tudi na osrednjem in najbolj trendovskem britanskem umetnostnem sejmu Frieze, ki se je že povzpel na drugo mesto najpomembnejših na svetu. Zaostaja le še za Art Baslom.
Seveda pa brez trenutno nedvomno zelo zaželenih Weiweievih del ne more miniti niti osrednji sejem tostran Rokavskega preliva, pariški FIAC, ki ga bodo javnosti odprli jutri in na katerem bo mogoče – konkretno v parku Tuilerije ob Louvru – srečati niz njegovih monumentalnih skulptur z živalskimi glavami.
Današnja novica utegne pomeniti spremembo v njegovem začasnem prebivališču v prihodnjih letih. Kot poroča Reuters, ki se sklicuje na umetnikovo predstavnico, je Weiwei prejel triletno nemško vizo, ki mu bo omogočila, da se bo kot gostujoči profesor pridružil profesorjem na berlinski akademiji. Fotografijo vize objavil na Instagramu.
Weiwei se je, ko je poleti prejel potni list, prav v Berlinu znova srečal z ženo in sinom. Kot je izjavil, ga zdajšnji Berlin s svojo ustvarjalnostjo spominja na New York v 80. in 90. letih, na čas, ko je pred vrnitvijo na Kitajsko živel onkraj Atlantika.
