Ars Electronica: Od visoke tehnologije do kulture gostoljubnosti

Festival za umetnost, tehnologijo in družbo v avstrijskem Linzu, na katerem se predstavljajo tudi Slovenci, odpirajo danes.

Objavljeno
03. september 2015 12.18
 Jelka Šutej Adamič, kultura
Jelka Šutej Adamič, kultura

Festival Ars Electronica (AE) v Linzu velja za največjega in enega najpomembnejših festivalov za umetnost, tehnologijo in družbo. Osrednja tema festivala Post City – Življenjski prostori za 21. stoletje prevprašuje mesto kot družbeni eksperiment in vpliv digitalne revolucije na mesta prihodnosti.

Na AE so bile v 36 letih predstavljene najpomembnejše stvaritve sodobne raziskovalne umetnosti. Umetniki pa se bodo tokrat posvečali prihodnosti naših mest, zato tudi naslov: Post City – Življenjski prostori 21. stoletja. Na stotine ustvarjalcev in znanstvenikov z vsega sveta se tokrat sprašuje, kakšno bo življenje v mestih, ko bodo digitalna revolucija, migracije in podnebne spremembe preplavile svet.

Festival bo potekal v štirih tematskih sklopih: mesto kot transportni center, mesto kot delovni prostor in trgovina, mesto kot skupnost, mesto kot trdnjava. Osrednje prizorišče omenjenih predstavitev je avstrijska poštna služba, ki na površini 80.000 kvadratnih metrov na območju glavne železniške postaje v Linzu omogoča dovolj prostora za umetniška dela in znanstvene raziskovalne projekte, postavitve futurističnih prototipov in tudi izdelkov, ki so pripravljeni, da jih lahko začnejo izdelovati danes, oziroma konceptov, ki bi lahko zaživeli v bližnji prihodnosti.

Precej je takšnih in drugačnih visoko zmogljivih vozil, med njimi F 015 Luxury in Motion/Mercedes Benz (Nemčija), ki ponuja ogled avtonomnega avtomobila prihodnosti. Obiskovalci bodo lahko aktivno preizkušali zmogljivosti pametnega vozila. D-Dalus: A New Way of Traveling/formquadrat (Avstrija) je nekakšen enfant terrible letalske industrije. Ne samo da lahko leti, ampak lahko vzleti in pristane vertikalno ter lebdi in se vrti okoli svoje osi. Varno lahko pristaja na ladji ali površini drugega zračnega vozila. Vozil prihodnosti ne manjka, omenimo še tri avstrijske projekte J1 Electric Motorcycle, Cargo Cult Segway in Fahrradi Farfalla FFX. Seveda je veliko tudi robotov, brez katerih AE ni mogla niti v preteklosti. Danes so ti vse bolj sposobni, takšen je tudi Big Robot Mk1 Japonca Hirooa Iwate.

Nemški projekt Genium – Bionic Prosthetic System/Otto Bock Healthcare (Nemčija) predstavlja bionične nožne proteze, ki so visoko razvite, da jih lahko posameznik uporablja v skoraj nemogočih in specifičnih razmerah. Preimenovanje mesta je projekt južnoafriških umetnikov Stephena Hobbsa in Marcusa Neustetterja, ki govorita o tako imenovanih Ljudskih vrtovih. S svojim projektom bosta vabila prebivalce Linza, da po svoje imenujejo ulice, po katerih največkrat hodijo ali kjer se radi zadržujejo.

Cilj projekta je, da pridobijo čim več posameznikov, tako domačinov kot priseljencev, da pri novem poimenovanju ulic sodelujejo. Umetnika želita poudariti, kako potrebna in nujna bo v prihodnosti kultura gostoljubnosti. Ars Electronica pa je samostojno sprožila tudi akcijo »Urbanistično načrtovanje je delo vseh nas, ne samo strokovnjakov«, s katero vabijo obiskovalce, da na posebnem zidu izrazijo svoje mnenje in predstavijo svoje ideje.

Veliko je projektov, ki se ukvarjajo z migracijo, in ti so aktualni že danes, ne samo za prihodnost. Beyond Survival/Lukas Maximilian Hüller (Avstrija), Kilian Kleinschmidt (Nemčija), Robert Pöcksteiner (Avstrija) in Hannes Seebacher (Avstrija) predstavljajo projekt, s katerim so se lotili begunskih taborišč.

Tudi bioprodukti so našli svoje mesto na razstavi. Dorota Sadovska (Slovaška) se s projektom Vivid Dresses norčuje iz sodobnih bio- in ekoproduktov, Japonec Shiho Fukihara in Avstrijec Georg Tremmel pa v projektu Biopresence sporočata, da sta človeško DNK umestila v drevesa, njuni rezultati pa so »živi prostori žalovanja«. Nekateri napovedujejo katastrofo, denimo avstrijski ustvarjalci s projektom After the Disaster, s katerim raziskujejo možnosti postavitve ekovasi v Nepalu, kjer je prebivalce pred kratkim prizadel hud potres.

Orodja, ki jih uporabljajo in se z njimi izražajo ustvarjalci, so mnogotera, projekti niso samo visokotehnološki izdelki, ampak so med njimi tudi filmi. S pretresljivim dokumentarnim filmom Citizenfour se predstavlja Američanka Laura Poitras, ki obravnava žvižgača Snowdna. Film TPB AFK avtorjev, ki nastopajo pod skupnim imenom The Pirate Bay Away From Keyboard, pa obravnava boj s hollywoodsko filmsko industrijo.

Prizorišč je v Linzu več, med pomembnejšimi je Ars Electronica Center, ki so ga odprli leta 1996 kot prototip Muzeja prihodnosti. Njegovo poslanstvo je predstavljati inovativne, drzne sodobne forme, da lahko z medijsko umetnostjo, novimi tehnologijami in družbenim razvojem seznanijo najširše občinstvo. Festival pa je vedno prepreden s številnimi dogodki, poleg osrednje razstave bo veliko študentskih predstavitev s področij tehnologije, znanosti in družbe, laboratorijev in veliko dogodkov v javnem prostoru.

V času AE Linz zaživi, zato ni čudno, da je to mesto časopis Guardian letos izbral za eno od desetih alternativnih mest, ki dokazujejo, da majhnost še ne pomeni nepomembnosti ali neprepoznavnosti. Še več, zapišejo, da se prijazni in šarmantni valovi evropske kulture širijo prav iz majhnih mest. No, morda bo tudi Ljubljana – prepredena z neštetimi kulturnimi dogodki – kdaj med njimi.