Arteast 2000+ v moskovski Garage

V Muzeju sodobne umetnosti Garage danes odpirajo razstavo Slovnica svobode / pet lekcij: dela iz zbirke Arteast 2000+.

Objavljeno
05. februar 2015 12.13
J. Š. A., kulturna redakcija
J. Š. A., kulturna redakcija

Razstavo so kurirale Zdenka Badovinac, Snežana Krasteva in Bojana Piškur in so jo v Moskvi zasnovali v tesnem sodelovanju z  Moderno galerijo v Ljubljani. Na razstavi se z deli od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes predstavlja preko 60 umetnikov in umetniških skupin ali kolektivov.

Moderna galerija je pred desetimi leti v domačih prostorih že pripravila odmevno razstavo 7 grehov: Ljubljana – Moskva, ki se je navezovala na sodelovanje slovenskih in ruskih kustosov ter umetnikov, ukvarjala pa se je s problematiko identitete vzhodnoevropskega prostora. Tudi razstava Slovnica svobode: 5 lekcij / Grammar of Freedom: 5 Lessons v Moskvi se osredotoča na povezave med vzhodnoevropskimi in ruskimi umetniki, tako na njihove medosebne odnose kot na skupno opiranje na dediščino ruske avantgarde.

Izbrana dela so organizirana v okviru odprtih tematik, pri čemer umetniki iščejo skupni jezik umetniške svobode od časa socialističnih režimov v Vzhodni Evropi – še zlasti v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi – do danes. Med razstavljenimi deli je tudi precej del slovenskih umetnikov, med njimi Nike Autor Autor (v sodelovanju z Markom Bratino, Cirilom Oberstarjem in Jurijem Medenom (Obzorniška Fronta)), Jože Barši, Vuk Ćosić (v sodelovanju z Alexeyem Shulginom in Andreasom Broeckmannom, Nuša in Srečo Dragan, Vadim Fiškin, Marina Gržinić in Aina Šmid, Irwin, Laibach, Via Negativa, Neue Slowenische Kunst (NSK), OHO, Marko Pejhan, Tadej Pogačar, Franc Purg (v sodelovanju s Saro Heitlinger), Sašo Vrabič, Dragan Živadinov z Dunjo Zupančič in Mihom Turšičem.

Zbirko pa bogatijo tudi dela nekaterih pomembnih tujih umetnikov, kot so Marina Abramović, Čto delat, Goran Đorđević, Sanja Iveković, Ilya in Emilia Kabakov, Vitaly Komar in Alexander Melamid, Jurij Leiderman, Kazimir Malević, Nedko Solakov, Mladen Stilinović ...

Za osvežitev spomina ... Zbirka Arteast 2000+ je prva muzejska zbirka, ki se je oblikovala in nastajala s poudarkom na vzhodnoevropskih povojnih avantgardah v širšem mednarodnem kontekstu. Od ustanovitve leta 2000 je zbirka zaslovela po tem, da podaja obsežen pregled umetnosti v regiji in, kar je morda najpomembnejše, omogoča vpogled v skupne družbenopolitične problematike, ki so v ospredju dela umetnikov nekdanjih socialističnih držav, ter pri tem izrisuje, kako so se te države razvijale od šestdesetih let preko tranzicijskega obdobja v devetdesetih let do sedanjega konteksta globalnega neoliberalnega kapitalizma.

Izbor del iz zbirke pripomore k razumevanju pogojev umetnostne produkcije, njenega zgodovinjenja in distribucije v regiji, ki jo opredeljuje skupni kontekst socializma. Bistveno pri razstavi je spoznanje, da je to, kar je združevalo različne kulturne prostore v tej regiji, danes spet vse bolj aktualno. Izpostavljeno je vprašanje umetniške svobode in svobode posameznika tedaj in zdaj.

Dela na razstavi so razvrščena v skupine petih odprtih »lekcij«, ki sestavljajo slovnico za strategije iskanja svobode ter pri tem poudarjajo sposobnost umetnosti kot povezovalne sile, ki je zmožna najti skupne interese na antagonističnih straneh, in sicer predvsem v borbi proti skupnemu sovražniku, skritem v želji po dominaciji bodisi s strani ideologije, nacionalizmov ali kapitala. Nekatera dela se v tem smislu povezujejo s konkretnimi izkušnjami, kot je bila vojna na Balkanu v devetdesetih letih in kot so nedavni spopadi v Ukrajini.

Razstava problematizira tudi ključno vlogo, ki so jo odigrala mednarodna sodelovanja pri razvijanju umetniških praks. Sodelovanje med muzejem Garage in Moderno galerijo, ki nadaljuje to zgodovinsko tradicijo v sedanjosti, pa so vzeli kot priložnost, da lokalnim in regionalnim umetnikom, s katerimi dela zbirka Arteast 2000+, omogočijo dostop do širšega občinstva.

Ob razstavi bo Garage marca 2015 izdal katalog, v muzeju pa bo organizirana tudi mednarodna konferenca, ki bo še razširila dialog, vzpostavljene na razstavi. Med drugim bodo postavljali vprašanja, kot so: ali je muzej prostor hranjenja izkušenj ter kakšni naj bodo relevantni pristopi k oblikovanju in predstavljanju zbirke?