Tiskane izdaje
V kapeli Loškega gradu, v katerem je Loški muzej, 10 restavratorjev od oktobra 2014 odstranjuje belež in restavrira zelo kakovostne upodobitve Antona Jebačina (1850-1927) iz Ljubljane. Če bo dovolj denarja, bi 200.000 evrov vredno obnovo zaključili konec letošnjega leta, kar bi sovpadlo s 100. obletnico poslikav. V arhivu so namreč našli podatek, da je slikar, ki so ga najele uršulinke, tedanje lastnice gradu, 13. novembra 1915 »še zadnjič potegnil s čopičem«.
Direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar je pojasnila, da je bil razlog, da so v juliju 2013 pričeli s sondažami, raziskovalno-razstavni projekt Znanje je luč - vzgoja in izobraževanje skozi čas s poudarkom na dekliški uršulinski šoli. Našli so namreč fotografijo, v kateri je bila kapela v celoti poslikana, ta fotografija pa se je izkazala za pravilno.
Trinajst metrov visoki kapeli s premerom 10 metrov so novi lastniki leta 1949, ko so uršulinke morale zapustiti grad, spremenili namembnost. Na gradu je deloval kazensko-poboljševalni zavod in kapelo so prebelili. »To beljenje se zdi barbarsko, vendar je belež v tistem času, ko je imela kapela drugo namembnost, zaščitil poslikavo ... V teh dneh restavratorji restavratorskega centra zaključujejo dela v kupoli, nato se bodo posvetili stenskim poslikavam,« je dejala Mlakarjeva.
A da bo kapela zasijala v vsej lepoti (znamenite dražgoške oltarje so ob posegih temeljito zaščitili), bo potrebno, ker je tudi delo opravljeno skoraj do polovice, potrebno zagotoviti tudi še 100.000 evrov. Sredstva, ki smo jih pridobili od države in občine, 10. 000 evrov pa smo zagotovili tudi sami, zadostujejo le do konca januarja, je dejala Mlakarjeva.
Kapelo krasijo trije figuralnimi prizori, med njimi je krajinski realni prizor, kjer je v ozadju veduta Škofje Loke z uršulinskim samostanom in dvema gojenkama, ki ju varuje angel. Ta veduta Škofje Loke je izjemnega pomena, saj takih upodobitev mesta v tem času ni bilo. Na kupoli so naslikane personifikacije kreposti – vera, upanje, ljubezen, pogum, pravičnost, srčnost oziroma razum in zmernost, na vrhu pa je nadangel Mihael, ki bedi nad vsemi. Mihael se šteje za vodnika nebeške vojske in je protiutež vojni, se pravi pomeni mir.
Vodja projekta Anita Kavčič Klančar iz Restavratorskega centra je pojasnila, da so med obnovo zavarovali dražgoške oltarje, ki so bili med 2. svetovno vojno umaknjeni iz porušene cerkve sv. Lucije. Po novem pa bo kapela spet imela tudi naravno svetlobo, saj bo imela dva krat štiri metre veliko okno, ki je bilo več desetletij zazidano. Prav razpoka na zazidanem mestu je muzejske delavce spodbudila, da so pričeli raziskovati, kaj je vzrok in posledično so s sondažami odkrili poslikave.
Obetajo si 50.000 obiskovalcev
Lani je Loški muzej, ki je pripravil 15 razstav, en strokovni mednarodni simpozij o Avgustu Černigoju, pet predavanj, tri koncerte, dve predstavitvi in pet dnevov odprtih vrat, obiskalo 32.000 obiskovalcev, letos je cilj 50.000 obiskovalcev. V februarju načrtujejo razstavo ob 40. obletnici Pokala Loka, ki jo bodo posvetili pokojnim smučarjem Borisu Strelu, Jožetu Kuraltu, Lei Ribarič in Darji Porenta.
Sicer pa je muzej lani posloval finančno pozitivno, zelo veseli pa so bili donacij: 22 kosov orožja, ki jih je podarilo ministrstvo za obrambo, slike Andreja Jemca, ki jo je podaril avtor slikar, in več fotografij Tihomirja Pinterja.
