Tiskane izdaje
V Benetkah je vse nared za predotvoritvene vernisaže 57. izdaje bienala vizualnih umetnosti. Odprtje slovenskega paviljona videastke Nike Autor in kustosinje Andreje Hribernik, ki nosi naslov Novicam se ne odpovemo! Obzornik 63 – Vlak senc, bo že jutri, vrata samega bienala pa bodo javnosti odprli v soboto.
Kot je že nekaj časa znano, ob osrednji razstavi Viva Arte Viva umetniške direktorice Christine Macel napovedujejo kar 85 nacionalnih paviljonov, med njimi prvič Antigve in Barbude, Nigerije in republike Kiribati. V zadnjem se bo predstavila tudi Slovenka Daniela Danica Tepeš, kar bo, če se ne motimo, prvič, da je nekdo iz Slovenije prodrl v tuji paviljon.
V letih 2013 in 2015 da, letos znova ne
Manj se govori o paviljonih, ki jih letos ne bo, med njimi pa bo slejkoprej najbolj pogrešan paviljon Vatikana. Po dolgih letih ugibanj in napovedovanj, da se bo Sveti sedež v iskanju ponovnega stika s sodobno umetnostjo te osrednje razstave sodobne umetnosti na svetu vendarle začel udeleževati, se je to naposled zgodilo v času papeža Ratzingerja, letos pa vatikanskega paviljona znova ni na seznamu.
Vatikan se je v Benetkah premierno predstavil leta 2013, ko je bil njegov komisar kardinal Gianfranco Ravasi, sicer predsednik Pontifikalnega sveta za kulturo, ki je predstavil projekt Na začetku s sklicevanjem na svetopisemsko Genezo in deli Studia Azzurra, Josefa Koudelke ter Lawrencea Carrolla. Predlanskim je sledil paviljon z deli Monike Bravo, Elpide Hadzi-Vasileve in Mária Macilaua, pripravila pa ga je Micol Forti, direktorica zbirke sodobne umetnosti v okviru Vatikanskih muzejev.
Nove finančne prioritete
Zdelo se je, da bo prisotnost Vatikana v Benetkah stalnica, a je napoved letošnje izdaje to ovrgla, pri čemer je po pisanju spletnega portala Artribune Pontifikalni svet za kulturo odsotnost na kratko utemeljil z argumentom, da se Sveti sedež ne želi usmerjati ekskluzivno na Beneški bienale, pač pa se raje udeležuje večih manifestacij. Denimo Expa 2015 v Milanu, kjer je s svojim objektom odnesel celo nagrado za paviljone, manjše od 2000 kvadratnih metrov, ki so po mnenju žirije najbolje predstavili krovni moto svetovne razstave Nahranimo planet – energija za življenje.
Vatikanist Alessandro Notarnicola je drugačnega mnenja in ponovno odsotnost Vatikana povezuje z novimi prioritetami Svetega sedeža v času papeža Bergoglia. Zdi se, da po pepeževi reviziji izdatkov za zapravljanje v laguni ni več posluha. Mimogrede, proračun prvega vatikanskega paviljona ob izdaji leta 2013 so ocenili na 750.000 evrov, kar je bilo, denimo, trikrat višje od javnih sredstev, ki jih slovensko kulturno ministrstvo namenja letošnjemu slovenskemu paviljonu. A je tedanji vatikanski proračun temeljil na zasebnih sredstvih in sponzorstvih.
Sveti sedež se je sicer, kot dodaja Artribune, ki povzema neuradne vire, na letošnji Beneški bienale sprva pripravljal s projektom, ki je temeljil na street artu, ulični umetnosti. Ta omenjenega sveta menda ni prepričal, je pa po drugi strani potrdil udeležbo Vatikana na prihodnji izdaji Beneškega arhitekturnega bienala, ki bo prihodnje leto. Tako naj bi Vatikan ostal prisoten vsaj pri pregledu sodobne umetnosti gradnje.
