Dejan Sluga: »Galerijski posel je tek na dolge proge«

Galerija Photon: Pred leti vzpostavljena galerija v Avstriji, s katero širijo mednarodno dejavnost.

Objavljeno
02. februar 2015 17.27
Jelka Šutej Adamič, kultura
Jelka Šutej Adamič, kultura

Za organizacijo Photon predstavlja lansko leto v kontekstu mednarodne dejavnosti najuspešnejše do sedaj, najprej zaradi dejavne galerije Photon Wien in tudi zaradi vzpostavitve fotografskega sejma v Budimpešti, katerega idejni vodja je Dejan Sluga, ki vodi tako ljubljansko kot tudi dunajsko galerijo.

V začetku letošnjega leta so podpisali tudi pogodbo za zastopanje agencije Magnum za celotno vzhodno Evropo.

Pred leti ste začeli sodelovati s tujimi, predvsem avstrijskimi partnerji, odtod ideja za dunajsko galerijo?

Da. Januarja leta 2012 sva z dunajskim kolegom Markom Lipušem uradno registrirala organizacijo na Dunaju in Galerija Photon Wien je naslednje leto dobila tudi svoje prostore v 3. okraju. Lani smo se preselili v nov, vse bolj popularen kulturni center AnkerBrotFabrik, kjer deluje 8 galerij, glasbene založbe, agencije ipd. Imamo pritlični prostor v velikosti 140 kvadratnih metrov.

Kakšen je program galerije?

Podobno kot v Ljubljani je tudi Photon na Dunaju specializiran za umetniško fotografijo jugovzhodne Evrope. V Ljubljani in na Dunaju poteka še vzporedni program umetniškega videa, čeprav organiziramo pretežno fotografske razstave. Programsko se povezujemo tudi z lokalnimi dunajskimi protagonisti, s katerimi pripravljamo skupne projekte; v zadnjem času so to bile organizacije Fotogalerie Wien in Foto Fluss, sedaj pa pripravljamo večji projekt z ustanovo Collegium Hungaricum.

Kako se financirate doma, kako pa na Dunaju?

Galerijo Photon v Sloveniji finančno podpirata MOL in Ministrstvo za kulturo, poleg tega iščemo dodatna sredstva iz drugih virov. Ker organiziramo projekte, pri katerih sodelujejo tuji partnerji, se prijavljamo tudi na različne mednarodne razpise. Z našo dunajsko organizacijo so se te možnosti še dodatno povečale, saj imamo sedaj dostop do nekaterih dodatnih virov.

Galerija Photon se udeležuje tudi umetnostnih sejmov. Zakaj?

Pri mednarodnem mreženju in promociji je pomembna tudi udeležba na sejmih za sodobno umetnost, relevantni so zlasti sejmi, ki so fokusirani na fotografijo. Zadnja leta smo se pogosteje udeležili dunajskega sejma Viennafair (sedaj Vienna Contemporary), regionalno prisotnost pa povečujemo z redno udeležbo na sejmu Art Market Budapest, kjer zadnja tri leta sodelujem tudi v umetniškem svetu sejma.

Lani sta uprava in umetniški svet tega sejma podprli mojo pobudo, da se vzpostavi še dodaten sejem, namenjen izključno fotografiji. Tako je oktobra 2014 pod mojim vodstvom v Budimpešti zaživel Art Photo Budapest, ki deluje v partnerstvu s Photonom.

Koliko zaslužite s prodajo del?

Prodaja del v Sloveniji je zelo upadla, predvsem zaradi objektivne situacije, saj se je zmanjšala prodaja na celotnem umetniškem trgu. Fotografija je že prej predstavljala manjšino prodajnih del, sicer pa je kupovanje in zbiranje fotografij v Sloveniji na precej nizki ravni, nimamo te tradicije, čeprav upam, da se bo kultura zbiranja, tudi zaradi ostalih protagonistov na tem področju, v bližnji prihodnosti izboljšala.

Po drugi strani pa je res tudi, da je bil program galerije Photon v prvih letih bolj odprt, rekel bi bolj všečen, kasneje pa smo se začeli usmerjati v zahtevnejše žanre, v raziskovanja fotografskega medija, tako da je interes potencialnih kupcev upadel tudi zaradi tega.

Na Dunaju, v tamkajšnji galeriji, beležimo večji interes za nakupe, tam je večji trg in obstaja več zbirk, fundacij in individualnih kupcev, ki se zanimajo za fotografijo. Vsekakor pa je galerijski posel tek na dolge proge, tako glede mednarodne prepoznavnosti kot tudi (posledično) prodaje del.

Na spletni strani Galerije Photon se poleg povezave na stran dunajske galerije in festivala nahaja tudi povezava na agencijsko stran. Vodite tudi agencijo za fotografijo?

Galerijo sem vedno videl kot del širše organiziranosti, zato sem že pred leti poskušal zagnati tudi agencijsko dejavnost. Prodaja avtorskih pravic za uporabo fotografij lahko poteka na različne načine, poglavitni del naše dejavnosti pa se od konca lanskega leta nahaja na spletni strani Photon Image Library – Phil.

Gre za t. i. butično stock agencijo, ki je namenjena prodaji fotografskih podob predvsem iz regionalnega prostora. Sicer imam sedaj z agencijo nekoliko bolj velikopotezne načrte, saj smo pred kratkim sklenili dogovor z agencijo Magnum. Ta dogovor pomeni, da bomo na teritoriju širše vzhodne Evrope zastopali to legendarno agencijo predvsem za razstavne in edukativne vsebine.

Kdaj je nastala Galerija Photon?

Prvo razstavo sem odprl v začetku oktobra 2003, ideja je sicer zorela že par let prej, leto pred odhodom na podiplomski študij sem pripravil projekt, najprej pa je nastala spletna stran. Na prvi razstavi z nazivom Original? je sodelovalo precej Delovih fotografov, pripravili pa smo tudi dražbo. Galerija je najprej dve leti redno delovala kar v mojem stanovanju v nekdanjem Šumiju, kasneje se je selila v različne prostore, zdaj pa smo že tri leta na Trgu prekomorskih brigad pri Kinu Šiška.

Fotografija je široko področje. V kaj ste se usmerili?

Osebno sem se že med študijem zanimal za raziskovanje različnih vizualnih praks, diplomiral sem recimo iz avantgardenga animiranega filma pod mentorstvom pokojnega Silvana Furlana. S fotografijo sem imel nekaj praktičnih mladostnih izkušenj, tudi tukaj me je bolj zanimal eksperiment, čeprav sem zmeraj zelo cenil kvalitetno dokumentarno pa reportažno fotografijo. Glede galerije pa sem se že od samih začetkov odločil za regionalno usmeritev, hitro sem začel sodelovati s fotografi iz nekdanje Jugoslavije in s širšega območja jugovzhodne Evrope.

Kaj pripravljate?

Na Dunaju bomo 12. februarja odprli razstavo Copy Paste, ki jo je pripravil sodelavec Miha Colner kot kustos že za ljubljansko postavitev. Aprila bo temu sledil večji projekt, v katerem se bomo v Photonu in madžarskem kulturnem centru na Dunaju z dvema skupinskima razstavama in simpozijem priklonili enemu največjih fotografskih eksperimentatorjev zadnjih desetletij, Gaboru Kerekesu.

V Ljubljani pa med drugim pripravljamo večji projekt, s katerim bomo obeležil 40-letnico izida prvega albuma in nastanka skupine Buldožer. Multimedijsko razstavo s spremljevalnim programom pripravljamo v sodelovanju s Kinom Šiška.