Globalni umetnostni trg lani segel do rekordnih 51 milijard evrov

Pred osrednjim sejmom Tefaf, ki se začenja jutri, so tradicionalno objavili letno inventuro globalnega trga umetnin.

Objavljeno
12. marec 2015 15.06
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Jutri se bo v Maastrichtu začela letošnja izdaja sejma Tefaf, najvplivnejšega med tistimi, ki ob sodobnih umetniških izdelkih in delih klasikov modernizma sežejo veliko globlje v preteklost: do starih mojstrov, antike, tudi prazgodovine, ob tem pa tudi na najširša področja antikvitet, uporabne umetnosti, najprestižnejšega nakita ali oblikovanja.

Osredotočenost na starejša obdobja je bila vodilna rdeča nit sejma že v času njegovega oblikovanja. Prvo izdajo so pripravili v sezoni 1988, danes pa pritegne kar okoli 70.000 obiskovalcev. Tistih, ki jim ob obisku nečesa, kar ustvarja videz razkošnega muzeja, v katerem je vse naprodaj, ni žal odšteti zasoljenih 40 evrov (oziroma 55 s katalogom). Sejem bo letos dostopen do 22. marca.

Tokrat napovedujejo kar 275 ponudnikov, pri Tefafu pa se v dneh okoli začetka sejma tradicionalno potrudijo tudi z razgrnitvijo številk, s katerimi podajo letno inventuro gibanj na globalnem trgu umetnin v minulem letu. Ureja ga Clare McAndrew, ustanoviteljica podjetja Arts Economics, ki ga tudi vodi, Tefafova analiza trga pa tradicionalno velja za najodmevnejšo. Poglejmo nekatere tokratne premike na trgu:

Na trgu lani padli vsi znani rekordi

Globalni umetnostni trg se je lani povzpel na rekordnih 51 milijard evrov, kar je 7 odstotkov višji znesek od predlanskega. Doslej veljaven rekord, okoli 48,07 milijarde, je sicer trg dosegel v zadnjem predkriznem letu 2007. Najpomembnejši trgi so tudi lani ostali tisti v ZDA, na Kitajskem in v Veliki Britaniji, pogačo pa so si lani razdelili takole: ZDA 39 odstotkov, Kitajska 22, Velika Britanija prav tako 22. Okrepil se je predvsem trg Velike Britanije, ki je bil v zadnjem obdobju v upadu.

Na dražbah so lani prodali okoli 1530 lotov, katerih cena je presegla milijon evrov, kar je v primerjavi z letom 2013 17 odstotkov več. 96 pa jih je lani seglo celo onkraj 10 milijonov.

Na umetnostnem trgu se je prevlada del modernistov in sodobnih avtorjev še okrepila. Po vrednosti je njihova prodaja segla do 48 odstotkov. Samo na področju dražb je ta segment trga navrgel 5,9 milijarde evrov, 19 odstotkov več kot predlani. Ključno tržišče za prodajo tovrstnih del je bilo ameriško, kjer so »obrnili« 46 odstotkov vsega.

Lani so organizirali 180 pomembnih umetnostnih sejmov, 22 najpomembnejših med njimi pa je obiskalo več kot milijon ljudi. Na njih so prodali za 9,8 milijard evrov umetnin.

Prodajo umetnin preko interneta v lanskem letu ocenjujejo na najmanj 3,3 milijarde evrov, kar na celotnem trgu predstavlja okoli šest odstotkov. Lani je delež znašal okoli pet odstotkov. Pri teh prodajah je najpomembnejši srednji cenovni razred, tj. trženje del v vrednosti od 1000 do 50.000 evrov.