Tiskane izdaje
O drugem razlogi za skupne nastop kustosinja razstave Milena Koren Božiček pravi: »Njuna skupna predstavitev podkrepljuje njuno povsem slučajno osredotočenost na izhodišče, ki je povezano z Gustavom Courbetom, angažiranim velikanom slikarstva 19. stoletja. Oba sta ob tem vrhunskem slikarju spontano aktivirala svoja sorodna čutenja in delovanja v tematskem, ikonografskem izboru ter v posebnih značilnostih prostora, ki so aktualna v njunem bivanju in delovanju.«
O delih Tine Dobrajc je mogoče reči, da v njih povezuje generacijsko izročilo svojih pred(hod)nikov s sodobnimi odzivi na aktualnosti današnjega časa, kr emotivno povezuje s preteklostjo. »Spominjanje na otroštvo, medsebojne odnose in odraščanje je prevladujoča iniciacija njenih razvijanj v podobe, ki niso nostalgične, ampak manifestativne. Spontanost odzivanja na navidezno resničnost osebnih vtisov preko slike ozavesti mehanizme naše percepcije,« pravi Koren Božičkova.
O Urošu Potočniku pa kustosinja razmišlja drugače: »Potočnik je ustvarjalec avtentičnega občutka, uživanja in temeljitih razmišljanj v in o svojem delu. Ne išče motivov, enostavno živi med njimi. Njegovo slikarstvo je spontano in iskreno. Čar njegovih sprememb je v tehničnih in tehnoloških niansiranjih, ki jih spontano povezuje in pretvarja na slikovnih površinah. Kompleksnost njegovega dojemanja, snemanja in transformiranja v aktualizirane podobe je večplastna. Čeprav so rezultati njegovega ustvarjanja na videz tradicionalne, klasične podobe, je hkrati že ob bežnem pogledu nanje mogoče strniti spoznanja, da imamo opraviti s pronicljivim in kompleksnim ustvarjalcem in prav takimi produkti.«
Če skušamo povleči med obema vzporednice, pa je mogoče ugotoviti, da se tako Tina Dobrajc kot Uroš Potočnik v svojih delih izrazito posvečata manifestativnemu sporočanju tistega, kar opazita in začutita. Razstava v Galeriji Velenje bo na ogled do 21. maja.
