Tiskane izdaje
Doslej je navdihnila že biografske zapise drugih avtorjev, opero, dokumentarec in celo video igrico, s tem, ko bo v knjižni obliki podala lasten pogled na svoje življenje in delo, bo nemara navdihnila še kaj.
Kot piše New York Times, je Marina Abramović, trenutno petouvrščena na ArtReviewjevi lestvici najvplivnejših vipovcev na področju vizualnih umetnosti (gre za najvišje uvrščeno ustvarjalko oziroma ustvarjalca, višje so le imena direktorjev muzejev Tate in MoMA ter dveh galeristov), sedla k računalniku. K pisanju spominov.
Kaže, da gre za naslednjo etapo v karieri zimzelene Abramovićeve, ki se v zadnjem obdobju spretno giblje v svetu zvezdnikov, pri čemer je marsikaj postorila tudi v smislu inventure lastne eksistence. Leta 2010 je dočakala retrospektivo v muzeju MoMA, nedavno pa je v Hudsonu, mestu, nedaleč od New Yorka, ustanovila po sebi imenovani inštitut za performans.
Avtobiografija bo pri založniku Crown Archetype izšla jeseni prihodnje leto, ko bo dopolnila 70 let (namreč 30. novembra), prav tanka pa glede na njeno kariero najbrž ne bo. Znano je, da se bo v njej lotila otroštva in odraščanja v partizanski družini očeta, ki je bil narodni heroj, in matere majorke, seveda pa predvsem lastne evolucije kot umetnice. Preizkušanja meja fizične in psihične vzdržljivosti, po kateri kot samodeklarirana babica performansa najbolj slovi.
Založniki Abramovićevo promovirajo kot »rojeno pripovedovalko zgodb z edinstvenim glasom in izvirnim stališčem«, sama pa je izjavila, da so bile njene izkušnje vselej del njenega dela, izvir in navdih vsega, kar počne. »Upam, da bom s tem, ko bom delila svojo zgodbo, ljudem dala pogum, da se bodo tudi v svojih življenjih soočili s stvarmi, ki se jih bojijo,« je dodala.
