Tiskane izdaje
Ljubljanski Rog je bogatejši za grafitarsko umetnost mednarodno slavnega Bolonjčana, ki se skriva za imenom Blu in so ga pri britanskem Guardianu že leta 2011 uvrstili med avtorje desetih najboljših grafitov na svetu.
Doma mu nekateri pravijo italijanski Banksy, v Ljubljani pa smo ga pred leti v okviru festivala animiranih filmov Animateka lahko spoznali kot avtorja osupljive, mednarodno ničkolikokrat nagrajene animacije Big Bang Big Boom, projekta iz leta 2010. Z njim je leta 2011 nagrade osvojil na festivalih v Annecyju, Clermont-Ferrandu in Dresdnu.
V njem je klasično stop motion animacijo iz snemalnega studia velikopotezno preselil v odsluženo industrijsko območje in jo sestavil iz neštetih grafitov. Grafiti v tem videu dobesedno oživijo in pripovedujejo tragično zgodbo o evoluciji sveta od začetka do atomske katastrofe. V Ljubljani je dosegel prvo mesto po odločitvi občinstva, v njegovi karieri pa so sledile so še druge animacije.
Kooperativa Rog/Facebook
Te dni je Blu, pripet na vrveh, ustvarjal v Ljubljani. Na notranji fasadi tovarne, pod napisom ROG, je sedaj njegova najnovejša poslikava z rožnato pištolo, posejano z neštetimi drobnimi motivi.
Zavezan ulici in političen
Blu je prepoznavnost začel pridobivati že leta 1999 v Bologni, in sicer z grafiti, ustvarjenimi tako v središču mesta kot na obrobju, v tamkajšnjem socialnem centru Livello 57. Tedaj je ustvarjal še s sprejem, ki pa so ga kmalu nadomestile posode z barvo in valjčki na teleskopskih držalih.
Kooperativa Rog/Facebook
V mednarodnem prostoru je v zadnjih dveh desetletjih zaslovel predvsem z dramatičnimi in večkrat grotesknimi upodobitvami človeških figur, za katere je navdih poiskal tudi v stripu ali video igricah, ustvarja pa na najrazličnejših geografskih koordinatah od ZDA in Južne Amerike do Palestine. Večinoma pa na starem kontinentu.
Večkrat je nastopal tudi v galerijah, ustvaril dober ducat animacij, v prvi vrsti pa ostaja zavezan ulici in tudi izrazito političen. Marca letos so italijanski mediji pisali o akciji, s katero je odgovoril na načrtovano privatizacijo ulične umetnosti v Bologni.
Kooperativa Rog/Facebook
Ko so se v tamkajšnji pomembni kulturni instituciji Genus Bononiae, ki jo podpira bančna fundacija, odločili, da bodo najpomembnejše mestne grafite sneli z zidov in jih razstavili, jih je prehitel in lastne grafite s pomočjo kolegov v eni sami noči uničil. Pa čeprav jih je ustvarjal kar 20 let.
Bo objekt v Rogu z grafitarsko umetnostjo mednarodno slavnega avtorja nemara težje zrušiti?
