Tiskane izdaje
Facebook je moder, enako planet Zemlja, če nanj zreš iz vesolja. Tako se čita uvod v predstavitveni zapis o novi razstavi dunajske Kunsthalle v Muzejski četrti avstrijske prestolnice, kjer bo od danes dostopen projekt, ki so mu nadeli angleški naslov Blue Times.
Modri ali tudi žalostni, nazadnjaški časi, kot pač razumeš naslovni blue.
Modra je barva romantikov in melanholikov, za najljubšo barvo pa bi jo izbralo več kot 80 odstotkov prebivalcev zahodnjakov, pripišejo. Za razliko od revolucionarno rdeče jo ljubijo konservativci – po modri garderobi je, denimo, slovela Maragert Thatcher –, v družbi pa je tako vseprisotna, da se nanjo veže niz kulturnih aspektov in ideoloških pomenov.
Yves Klein in drugi ljubitelji odtenkov modre
Vse to so izhodišča razstave, usmerjene v vizualiziranje socialne zgodovine te barve in njenega psihološkega, metaforičnega ter asociativnega ozadja, kar se seveda ne more zgoditvi brez legendarne modre Yvesa Kleina, francoskega izumitelja monokromnega slikarstva z meteorsko biografijo, ki je, preden je umrl pri le 34 letih, barvo z imenom International Klein Blue (IKB) kot izraz najvišje duhovnosti in kozmične mentalne energije celo patentiral.
Ob njem je na seznamu nekaj manj kot 40 predstavljenih umetnikov še več znanih imen, do ustrezne pozornosti pa je prišla tudi – jasno, modra – zastava Evropske unije, posute z zvezdicami, ki so jo predstavili v obliki študije Remca Torenboscha. Sicer izpostavljajo še svojevrstno odo modrini, ki jo je ustvaril Derek Jarman, monokromne podobe Walida Raada ali zemljevid sveta, ki ga je Jonathan Monk sestavil iz delavskih oblek.
Tudi te so kajpak modre, barva ni rezervirana le za aristokratske, modrokrvne namene, ampak tudi za tiste, katerih ovratniki so v tej barvi.
Odtenki modrine bodo v Kunsthalle aktualni do 11. januarja prihodnje leto, ko bodo razstavo zaprli.
