Tiskane izdaje
Leto drvi k zadnjemu listu na koledarju in pozanimali smo se, katere nove pridobitve bodo vpisane v osrednje slovenske javne umetnostne zbirke z letnico 2017. Začenjamo v Narodni galeriji, kjer na letošnjem seznamu odkupov izstopajo pridobitve umetnin z območja Slovenije, ki jih je zgodovina raztresla po mednarodnem prostoru.
V Narodni galeriji so ob ta veselem dnevu kulture predstavili sveže restavrirana Prestarja in Ptičarja Fortunata Berganta (1721–1769), eno izmed osrednjih umetnostnozgodovinskih odkritij v zadnjih desetletjih – sliki sta bili pogrešani in zaviti v legende kar sedem desetletij ter sta v tamkajšnjo zbirko vstopili lani –, a je opus našega aristokratskega baročnega slikarja, po drugi plati pa najbolj ljudskega, tudi letos postregel s pomembnim odkritjem.
V Narodni galeriji so pridobili njegov Portret patra Gabrijela Schwizna, odkrit pri zasebniku v Kanadi. Schwizn je bil pater ljubljanskega kapucinskega samostana in tesno povezan z zgodovino ljubljanskih kapucinov, Bergant pa ga je upodobil na karakterno poglobljenem meditativnem portretu, med razmislekom o minevanju, z lobanjo.
Skozi stoletja se je ohranil v dobrem stanju, na njem pa je ob Bergantovem podpisu (Wergant pinxit Labaci oziroma Bergant naslikal v Ljubljani) tudi poznejši napis o upodobljencu. Samostan kapucinov je nekoč stal na spodnjem delu današnjega Kongresnega trga v Ljubljani in bil ukinjen leta 1809, nakar je večji del njegove opreme prevzel sosednji uršulinski samostan, marsikaj pa se je porazgubilo.
Dražbe v tujini
Iz tujine, z dražb v Milanu in Salzburgu, so prišle v muzejsko zbirko še tri umetnine. Iz Milana dve sliki beneškega barokista Francesca Pittonija (1645–1724) iz časa okrog leta 1710, ki sta bili nekdaj v gradu Hasberg pri Planini, zatem pa večkrat publicirani v pregledih beneške umetnosti 18. stoletja in nekajkrat tudi razstavljeni. Obe sta alegoriji ljubezni – rimske in krščanske (Carità Romana in Carità Cristiana) – ter verjetno del večje, še neopredeljene serije. Iz arhivskih podatkov je razvidno, da je bilo na hasberškem gradu kar triindvajset platen Francesca Pittonija, čigar veliko slavnejši nečak je bil slikar Giovanni Battista Pittoni.
V mednarodnem prostoru si dnevno sledijo različne dražbe, na priložnosti se je treba odzvati takoj, slovenska praksa javnega financiranja odkupov pa se temu ne prilagaja. »Logistični problem je tudi način financiranja, saj je treba že oktobra v letnem načrtu natančno predvideti odkupe premične dediščine za naslednje leto. Pri tem nastane težava, kako financirati odkupe umetnin, ki bi nujno spadale v zbirko in se pojavijo na trgu v tekočem letu. Poleg tega so dražbe zgoščene v zadnjem delu leta, prav na njih pa se najbolj jasno oblikujejo cene umetnin,« je povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.
Muzej je letos na dražbi v Salzburgu pridobil še Portret dekleta v beli obleki iz leta 1880, delo Ide Künl, hčere slikarja Pavla Künla in ene prvih učiteljic Ivane Kobilca. Portret je naslikala na Dunaju in je šele drugo delo te avtorice v zbirki Narodne galerije. Proučevanje njenega malo znanega redkega opusa bo prispevalo tudi k poznavanju študijskega obdobja Ivane Kobilca, so zapisali v muzeju, kjer, kot je znano, pripravljajo veliko razstavo njenih del za prihajajoče leto, ob stoletnici muzeja.
Tudi donatorji
Ob repatriaciji dediščine, ki izvira s področja današnje Slovenije in se je zatem porazgubila v mednarodnem prostoru, seveda v muzeju spremljajo tudi domači trg. V kontekstu spomladanske razstave del slikarja s Tržaškega Alberta Sirka (1887–1947) so iz zasebne lasti odkupili njegovo sliko Težaki iz leta 1934 s poudarjeno socialno noto, ob tem pa še serijo 17 njegovih risb in ilustracij k zgodbi Svena Elvestada Jahta gospoda vojvode. Odkupili so še Claro Barton kiparja Ivana Zajca in risbo z inicialo S Olafa Globočnika.
Tudi letos so se pri novih pridobitvah Narodne galerije izkazali donatorji. Marija Ana Pauer, ki živi v Parizu, je poklonila Narodni galeriji že drugo sliko, tokrat Žensko v naslonjaču Mateja Sternena, ki jo v muzeju ocenjujejo za eno boljših del tega impresionista z motivom ženske pri ogledalu, na katerem prepriča odličen kolorit. Kot donacijo so prejeli tudi kipa Zorka Košenina Borisa Kalina v kamnu in mavcu ter, kar bo za mnoge presenečenje, malo plastiko Hinka Smrekarja (1883–1942).
Ta legendarni umetnik je v javnosti znan kot risar, karikaturist, ilustrator in slikar, manj pa po poskusih kiparjenja. Slovenska Madona, zaščitnica živali je njegovo signirano in z letnico 1941 datirano delo iz polihromirane gline, ki odpira vprašanje kiparstva v njegovem opusu, označujejo pa ga tudi za dragoceno dopolnitev razstave, načrtovane v prihodnjih letih. Doniral ga je Gregor Petrovčič.
Zdajšnje razmerje med odkupi in donacijami? Ocenjena vrednost umetnin, podarjenih Narodni galeriji, večdesetkrat presega dejanska sredstva za odkupe, je poudarila Barbara Jaki. Zaradi omejenih sredstev v zadnjih letih odkupujejo predvsem umetnine, ki izstopajo po kakovosti, odkupe del, ki bi sodila v zbirko zaradi dokumentarne vrednosti, ker so pretežno študijskega značaja ali bi dopolnila opuse posameznih umetnikov, pa so morali opustiti.
