Muzej v Bernu sprejel Gurlittove umetnine

Muzej v Bernu se je odločil sprejeti zbirko neprecenljive vrednosti dolgo skritih umetniških del pokojnega nemškega­ zbiratelja Corneliusa Gurlitta. Iz muzeja so sporočili, da bodo sodelovali z nemškimi oblastmi­ in vsako umetnino, ki so jo ukradli nacisti, vrnili židovskim lastnikom.

Tri dela iz zbirke, ki so prepoznana kot ukradena – slike Henrija Matissa, Maxa Liebermanna in Carla Spitzwega – bodo vrnili takoj, je obljubila nemška ministrica za kulturo Monika Grütters. Nemci­ so predvčerajšnjim na spletu objavili tudi poslovne dnevnike Gurlittovega očeta Hildebranda, ki je tesno sodeloval z nacističnim ­režimom.

Nemške oblasti so leta 2012 zaplenile 1280 umetnin iz Gurlittovega münchenskega stanovanja, ko so preiskovali davčno utajo. Odkritje je šokiralo umetniško javnost, saj so se za mnogimi od njih izgubile sledi in strokovnjaki so mislili, da so izgubljene ali uničene.

Gurlitt je veliko umetnin podedoval od očeta, znamenitega trgovca, ki je v tridesetih letih pomagal nacistom pri prodaji del zunaj Nemčije. Te umetnine je režim imel za degenerirane. Nekatere so nacisti zaplenili v muzejih, druge so ukradli ali kupili za nizke cene od židovskih zbirateljev, ki so jih bili prisiljeni prodati.

Gurlitt je umrl maja in za edinega naslednika določil švicarski Kunstmuseum v Bernu. Svetovni židovski kongres je muzej opozoril, naj se pripravi na poplavo tožb, če bo dela sprejel.