Tiskane izdaje
Z današnjo uvodno dražbo zbirke umetnin od nedavnega pokojnega magnata A. Alfreda Taubmana pri Sotheby's se v New York vrača zgoščen stampedo elitnih dražb umetnin, ob majskem terminu tradicionalno osrednji na vsakoletnem koledarju.
Sodeč po napovedih naj bi do 12. novembra, ko se bo pri konkurenčni Christie's ob koncu zadnje izmed osrednjih napovedanih dražb pritrkavanje dražbenega kladivca za pol leta poslovilo, obrnili vsaj 2,1 milijardi ameriških dolarjev.
Apetiti newyorških dražiteljev umetnin ostajajo v predvidljivih milijardnih višavah, toda na finančnem portalu Bloomberg so ugotovili, da je za skoraj polovico napovedanega zneska prodaja zagotovljena, še preden se bo kladivce nocoj prvič srečalo z dražbenim pultom. Tudi tokrat so namreč v medijih aktualne ocene zajamčenih cen, ki so v instrument javne dražbe, tradicionalno najtransparentnejšega načina prodaje, vnesle vnaprejšnje dogovore.
Neizprosen boj med dražbenimi hišami za trženje najpomembnejših umetnin je zahteval prilagoditev: dražbena hiša lastniku vnaprej zajamči določeno ceno, če ta na licitaciji ni dosežena, pa razliko ali kar celoten nakup krije bodisi sama bodisi s pomočjo tretjih finančnih partnerjev. Tako astronomski rezultati prodaj umetnin še ne pomenijo nujno astronomskega dobička, vnaprejšnji dogovori lahko koga stanejo celo stolčka na vodilnem položaju, zanesljivo pa prinašajo vzklike in reklamo v medijih.
Zajamčene cene
To je najvišji znesek pri draženju kake posamezne zbirke doslej, prav uveljavitvi zajamčenih cen pa pripisujejo tudi siceršnje astronomsko zvišanje rezultatov in padanje rekordov na dražbah v zadnjem obdobju. »Zajamčene cene delujejo kot steroidi,« pravi Todd Levin iz newyorškega podjetja Levin Art Group, v katerem svetujejo kupcem umetnin.
Crossover« elitnih umetnin iz različnih obdobij
Tokratne osrednje dražbe – k tistim pri Sotheby's in Christie's v to kategorijo v zadnjih letih uvrščajo še dražbe pri Phillipsu – bodo sicer v osnovi ohranile znano strukturo iz preteklosti, torej delitev na umetnost impresionizma in zgodnjega modernizma po eni ter na povojno in sodobno umetnost na drugi strani, pri čemer pa bodo pri Christie's nadaljevali tudi z osrednjo, maja vpeljano novostjo. S »kurirano dražbo«, zastavljeno kot »crossover« elitnih umetnin iz različnih obdobij, ki jo označujejo kar »dražba in kurirana razstava«.
Majski, marketinško oviti v naslov Veselimo se preteklosti, ki je obrodila več kot 700 milijonov, bo tako tokrat sledila Umetnikova muza, na kateri napovedujejo tudi tokratni lot številka ena v New Yorku, marsikomu dobro znani Ležeči akt Amedea Modiglianija iz let 1917/18, ki naj bi po uradni objavi Christie's dosegel vsaj 100 milijonov, v tisku pa so apetite o njegovi prodaji dvignili na vsaj 120 milijonov.
Modigliani, ki je med prvo svetovno vojno v okolju pariške boheme tolkel znano mu revščino, ga je ustvaril v okviru serije aktov za poljskega literata in trgovca z umetninami Léopolda Zborowskega, tovrstna dela pa razstavil na svoji edini razstavi v Galerie Berthe Weill. Policija jo je zaprla že nekaj ur po otvoritvi.
Kakorkoli, Ležeči akt zaradi motiva skoraj zanesljivo ne bo pristal v kakem bodočem katarskem muzeju, kvečjemu v kaki zasebni plemiški katarski zbirki, odmaknjeni od javnega pogleda, kot se je to zgodilo Picassovim rekorderskim Ženskam iz Alžira, na katerih je prav tako prisotna – precej zmernejša – golota.
Phillipsovo dvajseto stoletje
Na isti dražbi bodo ponudili še Picassovega Moškega z mečem, upodobitev mušketirja z divjim pogledom iz leta 1969, ki ga je nemara nekaj težje obravnavati kot »umetnikovo muzo« in je ocenjen na okoli 25 milijonov, ali na 22 do 30 milijonov ocenjen oljni Portret Jamesa Lorda Alberta Giacomettija iz leta 1964, ki bo tokrat izpostavljen s slikarskim in ne kiparskim delom. Lord je bil znani kronist umetniškega življenja na Montparnassu, svoje kar 18-dnevno poziranje v Giacomettijevem ateljeju pa je opisal tudi v knjigi o tem umetniku.
Med ostalimi osrednjimi aduti pri Christie's na drugih dražbah bosta še na od 25 do 35 milijonov ocenjen portret Brigadir, na katerem je Lucian Freud v letih 2003/2004 upodobil Andrewa Parkerja Bowlesa, britanskega častnika, ki si je do ločitve leta 1995 delil zakonsko posteljo z aktualno vojvodino cornwallsko in ženo princa Charlesa Camillo, ter slika Brez naslova (Siva slika z žlico) Jasperja Johnsa iz leta 1962, ocenjena med 8 in 12 milijoni.
Pri Sotheby's pa stavijo predvsem na – znova – Modiglianijev Portret Paulette Jourdain iz okoli leta 1919, ocenjen na 25 do 35 milijonov, na Picassov portret Dore Maar z naslovom Ženska, ki sedi na stolu iz leta 1938, ocenjen na 25 do 35 milijonov, na Plesalke v belem Edgarja Degasa iz okoli 1878, ki imajo oceno med 18 do 25 milijoni, na sliko Brez naslova XI Willema de Kooninga iz 1976 z estimacijo med 25 in 35 milijoni, pozno sliko Vincenta van Gogha Krajina pod nemirnim nebom iz leta 1889, ocenjeno na 50 do 70 milijonov, na Mistični suprematizem (Črn križ na rdečem ovalu) Kazimirja Maleviča iz okoli 1920-22, ocenjen na 35 do 45 milijonov, Portret Francisa Bacona iz leta 1962, ocenjen na 12 do 18 milijonov, in na sliko Brez naslova Cya Twomblyja iz leta 1968, za katero pričakujejo vsaj 60 milijonov.
Za presenečenje so poskrbeli pri Phillipsu, v katerem bodo tokrat zaobšli delitev na pred- in povojno umetnost; 8. novembra bodo izpeljali dražbo z oznako 20. stoletje in sodobna umetnost, na kateri bodo najvišje ocenjeni Gladiatorji pri počitku Giorgia de Chirica iz let 1928/29, na 4 do 6 milijonov.
