Tiskane izdaje
Če umetniki v svoja dela vključijo elemente ali vsebinske zamisli kolegov iz preteklosti ali sedanjosti in to vključijo v koncepte lastnega delovanja, skratka, če avtorja izvirne zamisli navedejo, govorimo o citatih. V sodobni umetnosti jih je veliko.
Če zamisel kolegom preprosto izmaknejo in o tem modro molčijo, njihov cilj pa je predvsem zaslužek, govorimo o plagiatih.
Te dni v mednarodnem tisku odmeva vest o razkritju novega plagiatorskega podviga razvpitega Jeffa Koonsa. Zgodba gre takole: leta 1988 je izdelal porcelanasto skulpturo Fait d'hiver, ki obstaja v štirih izvodih, eden njih pa je pravkar prisoten na njegovi retrospektivi v Centru Pompidou v Parizu. Ni bil ravno poceni. Leta 2007 je bil na avkciji pri Christie's prodan za okoli tri milijone evrov, zdaj pa pripada zbirki Prada.
Koons je kip ustvaril v okviru serije Banalnost, kot poroča tisk, pa je v izvirnem katalogu opisan kot »Disneyjeva verzija erotične domišljije«, ki v središče ameriškega potrošništva postavlja »prvinsko lakoto«. Niti besede o Francku Davidoviciju, ki je le tri leta prej, leta 1985, za pariško modno podjetje Naf Naf ustvaril oglaševalsko kampanjo, katere del je bil tudi plakat z identično podobo onemogle manekenke v snegu, v družbi pujsa. Ta ji je namesto bernardinca prihitel na pomoč s sodčkom ruma.
Davidovici zdaj najdražjega živečega avtorja umetniških predmetov na svetu toži. To je agenciji AFP potrdil njegov odvetnik Jean Aittouares, ki pa vsebine tožbe ni podrobneje predstavil. Koons in odgovorni v Centru Pompidou agenciji za komentar niso bili dostopni.
