Tiskane izdaje
Retrospektivo NSK od Kapitala do kapitala, Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije so v madridskem muzeju Reina Sofía zaprli danes, v njem pa so že pred zaprtjem našteli kar 295.000 obiskovalcev. Številka je iz prejšnjega tedna in ni končna, v petek so jo zadovoljno tvitnili z naslova @culture.si slovenskega kulturnega ministrstva.
Danes tudi z @MGplusMSUM. Razstava je bila v Madridu na ogled za premiero v Moderni galeriji leta 2015 in prenosoma v Van Abbemuseum v Eindhoven ter moskovsko Garažo, španski javnosti pa je bila dostopna od lanskega junija.
Okoli 300.000 obiskovalcev na razstavi NSK v Madridu je tako, kot bi se na njej drenjala vsa Ljubljana, a si je premierno postavitev v Moderni galeriji ogledalo »le« 15.000 obiskovalcev. To za slovenske razmere ni slabo. Zatem jo je že v Van Abbemuseumu na Nizozemskem videlo okoli 40.000 obiskovalcev, v moskovski galeriji Garaža pa natanko 70.745. Skupaj precej več kot 400.000 ljudi.
Skrite družbene vezi
Madridska postavitev retrospektive je bila predvidoma zadnja, španski tisk pa je zaposlila že ob junijskem odprtju ob prisotnosti kralja Filipa VI in Boruta Pahorja. O njej so poročali nacionalna televizija in radio, El País, La Razón, La Gaceta, Segre, Ideal, El Día in mnogi drugi, tudi specializirani tisk, denimo Revista de Arte, sledili so kritike in odzivi.
Razstava NSK od Kapitala do kapitala v Reini Sofíi Foto Joaquín Cortés/Romàn Lores
V El Mundu so slikovito ugotovili, da v primeru NSK mučna identifikacija s fašističnimi in militarističnimi simboli razkriva skrite družbene vezi, ki jih je treba ustaviti z neposrednimi prikazi njihove vampirske moči zapeljevanja, v El Diariu pa so med drugim zaznali, da se je na retrospektivi sploh prvič v zgodovini Reine Sofíe zgodilo, da je ta več dvoran namenila glasbeni skupini. Seveda Laibachu. El Confidencial je označil retrospektivo za surov in hkrati hipnotičen, po eni strani strašljiv, po drugi pa duhovit obračun z zgodovino 20. stoletja.
»Velika obiskanost razstave v Madridu je impresivna in nam je seveda v čast. Je pa tudi razumljiva, saj gre za pomemben muzej, ki je že običajno zelo obiskan in so tako visoke številke možne samo v takšnem kontekstu,« je vrtoglavo število obiskovalcev komentiral Miran Mohar iz NSK. »To je bila prva retrospektivna razstava zgodnjega Neue Slowenische Kunst. Da je potovala na tako pomembne lokacije, je tudi dosežek kustosinje razstave Zdenke Badovinac, ki je dala pobudo za muzejsko mrežo Internationala, katere del so vsi muzeji razen moskovskega.«
Primerljive značilnosti španskega in slovenskega prostora
»S 300.000 obiskovalci je razstava NSK v Madridu gotovo najbolj obiskana slovenska razstava, odkar pomnimo. Zasluga za to gre pomenu muzeja Reina Sofía, ki je osrednji španski muzej s skupaj 3,8 milijona obiskovalcev v letu 2017. Ko je bila tam naša razstava, so gostitelji pripravili tudi veliko Picassovo razstavo ob 80. obletnici Guernice,« je povedala Zdenka Badovinac. »Najpomembnejše je, da je NSK v Španiji resnično vzbudil veliko zanimanje, delno tudi zaradi primerljivih značilnosti med našim in španskim prostorom v osemdesetih letih. Takrat sta se obe deželi začeli bolj odpirati v mednarodni prostor in na mednarodni trg, pri nas in tam se pojavljajo mnoga gibanja z močnim emancipatornim impulzom, številni umetniki si nadevajo različne persone, kulturni prostor se teatralizira.«
Sprejem retrospektive v javnosti je navdušil tudi muzej Reina Sofía. »Španski javnosti je ponudila neverjetno priložnost, da spozna pomemben trenutek v novejši zgodovini slovenske umetnosti in njen kontekst,« je zapisal tamkajšnji koordinator razstave Rafael García Horrillo. »Muzej je zelo ponosen na to, da jo je vključil v program, upamo, da bomo z MG+MSUM znova sodelovali,« je dodal.
Krovne statistike obiska osrednjih lanskih razstavnih uspešnic po svetu še ni, najodmevnejšo tovrstno inventuro šele v eni izmed spomladanskih številk tradicionalno objavlja The Art Newspaper, nekatere primerjave pa so seveda možne. Celoten 57. Beneški bienale, h kateremu – k tamkajšnjim nacionalnim paviljonom in transpaviljonom umetniške direktorice Christine Macel – je NSK dodal samonikel paviljon, ki je odražal celoten konceptualni arzenal in mednarodno mrežo države NSK, je, denimo, videlo »le« približno dvakrat več obiskovalcev: 615.000, kar velja za rekord v Benetkah in najbolj obiskano med vsemi lanskimi razstavami v Italiji (na drugem mestu je prav tako beneška razstava Damiena Hirsta s 360.000 obiskovalci).
Ostali osrednji lanski mednarodni razstavi sodobne umetnosti? Ocena obiska Skulptur Projekte v Münstru (možna je le ocena, saj je razstava zajela niz projektov v javnem prostoru, zunaj razstavišč) je 650.000, documento pa je videlo 891.500 ljudi v Kasslu in 339.000 v Atenah.
