Tiskane izdaje
Grof Attems je na ozemlju današnje slovenske Štajerske in Gradca zapustil gradove, dvorce in mestno palačo, okrašene z iluzionističnimi freskami. Na njih se je poistovetil s polbogom Herkulom, ki je bil na Olimp sprejet po opravljenih junaških delih.
Herkul je bil že v mladosti postavljen pred izbiro, ali naj gre po težki in strmi poti kreposti ali pa se naj preda nasladi in takojšnjemu užitku. V njegovih dvomih in poteh lahko še danes najdemo dobra izhodišča za sprejemanje odločitev o lastnem življenju, so zapisali avtorji razstave.
Potrebno je vlagati v ljudi in prostor, če želiš uspeti
Kot so dodali, je Ignac Marija grof Attems razumel, da je treba vlagati v ljudi in prostor, če želiš uspeti. Ni uničeval prostora, temveč ga je obnavljal, naslonil se je na znamenite prednike, navezal na svoja italijanska in ljubljanska izhodišča, pa tudi na grofe Celjske. Ob tem je slavil svojo zavetnico Marijo, sina poimenoval po dobrem razbojniku Dizmi in se predstavil kot novi Herkul.
Javnosti bosta na tokratni razstavi prvič, odkar sta bila odnesena iz slavnostne dvorane brežiškega gradu, predstavljena družinska portreta grofa Attemsa in njegove prve žene Marije Regine grofice Attems, rojene Wurmbrand, z otroki. Sliki zdaj hranijo v graškem dvorcu Eggenberg.
Obiskovalci razstave bodo lahko tudi preverili, kako delujeta iluzija in perspektiva, primerjali svoj vrt z grajskim, se naučili risati, preizkusili v igri o Herkulovih junaštvih, preverili svoje znanje o glasbenih inštrumentih, lahko bodo tudi zaplesali.
Organizatorji razstave želijo skupaj s študenti umetnostne zgodovine ustvariti tudi novo turistično destinacijo. Temu bo namenjena tudi nagradna igra, ki bo potekala od 15. julija do 15. septembra.
V tem času bo razstava na ogled še na petih izbranih lokacijah, in sicer v gradu Brežice, Marijini cerkvi v Zagorju, na dvorcu Štatenberg, v proštijski cerkvi na Ptuju in Attemsovi palači v Gradcu.
