Tiskane izdaje
V Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani bodo danes ob 20. uri odprli fotografsko razstavo Peti letni čas fotografa Dejana Mijovića.
Mijović trenutno dela kot pomočnik urednika fotografije na spletnem portalu Delo.si. Fotografije, ki jih bo moč videti na razstavi, so nastajale v zadnjih šestih letih. Razstavljene bodo v dveh ciklih, in sicer Poletje našega življenja in Vse jesen dobi.
Razstava kot prispodoba za nov začetek
Oba cikla fotografij v črno-beli tehniki je Mijović večinoma ustvaril po travmatičnem dogodku leta 2010, v katerem se je ponesrečil in ostal popolnoma hrom od vratu navzdol. S pomočjo dolgoletne rehabilitacije in predvsem močne volje se je uspešno vrnil v fotografske vode, spremenil se je pa njegov umetniški fokus. Fotografije na razstavi Peti letni čas tako odsevajo avtorjev spremenjeni, dozoreli in premišljeni odnos do življenja in vsega, kar ga obdaja.
Svetovalec pri izboru del in postavitvi razstave je avtorjev mentor, ugledni francosko-slovenski fotograf Klavdij Sluban, besedilo pa prispeva novinarka in fotografinja Meta Krese.
Fotografije kot družinska kronika
Zadnja je o razstavi Peti letni čas zapisala: »Peti letni čas je prispodoba, kot pravi sam avtor, za nov začetek, za njegovo povsem drugačno ustvarjanje po nesreči, ki ga je kot fotografa popolnoma spremenila in speljala v iskanje novih izraznih možnosti. Če bi bile njegove fotografije besede, bi najbrž zapisali, da gre za družinsko kroniko v najstrožjem pomenu, v kateri pripovedovalec v dognanem slogu odkritosrčno razkriva intimne, včasih že kar spotakljivo zaupne trenutke svojih prijateljev, sorodnikov in s tem tudi svoje.«
»Fotografije Dejana Mijovića nam ne ponujajo dvomljive odprtosti, lažne igrivosti in še bolj lažne sreče. V svoji iskrenosti so močne, skoraj surove. Daleč od tega, da bi bile nesramne do portretirancev, svoje bližnje opisuje spoštljivo, dostojanstveno s klasičnimi estetskimi prijemi. Vendar z značilnim, stilistično izbrušenim jezikom govori naravnost: Tako prijetno, pa tako naporno je to družinsko življenje, ga slišimo. Naj gredo k vragu vsi skupaj, si mogoče misli portretiranka, ko se prime za glavo, ne da bi se sploh poskusila potruditi, da bi prevarala fotografa. Ne, ker so družina. Dejan Mijović dokumentira intenzivno, osvobajajoče, pa tako ultimativno zdelujoče žuriranje prijateljev, ki se sploh ne trudijo preslepiti objektiva svojega dokumentarista. Ne, ker so druščina,« je še dodala Kresetova.
