Postelja: od polja intimnosti do političnega prizorišča

Mnogi (zlasti moški) menijo,­ da so »umetniki v postelji«, vendar­ je lahko tudi postelja­ umetniško delo. To je tema razstave Brez spanca: postelja v zgodovini in sodobni umetnosti. Ogledati si jo je mogoče do 7. junija v »21. hiši« (21er Haus), ki je del avstrijske galerije Belvedere in stoji v Švicarskem parku na Dunaju.

Gre za pred nekaj leti temeljito prenovljen in razširjen nekdanji paviljon Avstrije na Svetovni razstavi v Bruslju leta 1958. Po razstavi so ga premestili nazaj v Avstrijo, kjer od leta 1962 ponuja prostor za razstave o umetnosti 20. stoletja (zdaj 20. in 21. stoletja).

Verjetno ni predmeta, s katerim bi preživeli toliko časa in ki bi nam bil tako blizu kakor postelja. V njej pregovorno preživimo »tretjino življenja«. Postelja ima različne naloge: je prostor počitka in spanca, prostor, v katerem se rojevamo in umiramo, prostor za erotiko, seks in ekstazo pa tudi prostor nasilja, bolezni in osamljenosti. Na nekaterih posteljah večkrat natančno načrtujejo državne uboje. To so tiste, na katerih zadnja desetletja v Združenih državah Amerike vbrizgavajo smrtonosne strupe obsojencem na smrt.

Toda ob omembi »postelje in umetnosti« se takoj spomnimo, da so tudi mnoga vrhunska umetniška dela nastala dobesedno v postelji. Marcel Proust, denimo, je pisal izključno leže v postelji, v polmraku svoje sobe, obložene s pluto. Tako je zasnoval in napisal v vseh pogledih monumentalno delo Iskanje izgubljenega časa.

Mario Codognato, kurator 21. hiše, je izbral dela za razstavo Brez spanca: postelja v zgodovini in sodobni umetnosti in poudaril, da ni hotel predstaviti civilizacijske zgodovine postelje, ampak raznovrstno prikazovanje postelje v likovni umetnosti. »V postelji in okoli nje se dogajajo nekatere pomembne in odločilne stvari v našem življenju.« In ne samo to. Postelja ni samo zasebna zadeva, ampak tudi politično orodje javnega­ protesta. Pred skoraj petdesetimi leti sta Yoko Ono in John Lennon med ležanjem v postelji pred drugimi ljudmi javno protestirala proti vojni ter sporočala: »Make love, not war!« (Imejte se radi, ne vojskujte se!)

Večnamenskost antropomorfnega predmeta

Razstava Brez spanca: postelja v zgodovini in sodobni umetnosti je združila številna znana imena zgodovine umetnosti iz različnih obdobij. Ohranjena zidna slika iz Pompejev prikazuje prizor spolnega občevanja iz antičnega Rima. Nekateri umetniki 20. stoletja, denimo avstrijski slikar Alfred Hrdlicka ali Francoz Pierre Klossowski, uporabljajo posteljo kot podlago za svoje vidne upodobitve literarnih del in poudarjajo predvsem erotični vidik.

Na razstavi pritegne pozornost Rembrandtova risba Francoska postelja iz leta 1646, ki prikazuje umetnika in njegovo tedanjo življenjsko partnerico Hendrickje Stoffels med spolnim občevanjem. Hendrickje je bila precej mlajša od slikarja in živela sta v divjem zakonu. Risba omogoča gledalcu voajerski pogled na intimno ­dejanje para, ki je nekje med rutino in strastjo.

Tudi mnoga druga dela do najnovejših obdobij dokazujejo, da postelja krepi vtis intimnosti nekega trenutka precej bolj, kakor to lahko stori katerikoli drug predmet, ne glede na to, ali gre za spolno občevanje ali katero drugo stanje, v katerem je oseba v postelji.

Iz 17. stoletja je poleg Rembrandtove Francoske postelje tudi velika slika italijanske baročne slikarke Artemisie Gentileschi Judita obglavlja Holoferna. Prikazuje krvav prizor iz biblijske zgodbe, v kateri Judita in njena pomočnica ubijeta Holoferna. Judita mu s kratkim mečem reže glavo na okrvavljeni postelji.

Znani umetniki

Med znanimi umetniki, ki so delovali pred 20. stoletjem, so na razstavi še Agostino Carracci, Francisco Goya, Gustave Courbet, Gustav Klimt ... Toda večino razstavljenih del so ustvarili umetniki, ki so delovali od druge polovice 20. stoletja do danes, od Pabla Picassa do Damiena Hirsta, najbogatejšega živega britanskega likovnega ustvarjalca.

Na razstavi so tudi Nobujoši Araki, Diane Arbus, Lucian Freud, Jajoi Kusama, Jannis Kounellis, Antoni Tàpies, Rosemarie Trockel, Jürgen Teller, Franz West, Rachel Whiteread, Tracey Emin, Mona Hatoum, Jim Lambie, Sarah Lucas, Pierre Bonnard, Jota Castro, Nan Goldin, Maria Lassnig, Bettina Rheims, Erwin Wurm ...

Obiskovalec razstave si med drugim dobro zapomni dvodelno fotografsko delo spornega italijanskega fotografa Oliviera Toscanija, ki se je uveljavil z deli za oglase in plakate podjetja Benetton. Na dveh velikih fotografijah Adam in Eva v kibernetičnem raju vidimo mlad par v očitnem položaju spolnega občevanja, vendar njuna pozornost ni usmerjena drug na drugega, ampak na elektronska izdelka, ki ju držita v rokah, ipod in prenosni računalnik.

Največ pozornosti so pritegnile postelje v kiparskih stvaritvah sodobnih umetnikov, denimo delo Cama kubanske skupine mlajših umetnikov Los Carpinteros, ki so upodobili posteljo v obliki avtoceste z obvoznicami. Na razstavi je tudi Postelja – obsedenost s pikami, ki jo je ustvarila Jajoi Kusama. Samo umetnica iz Japonske je lahko naredila impresivno umetniško delo iz kombinacije rdečih pik (kakor tista na japonski zastavi) in »sladkega kiča«, značilnega za vsakdanje življenje na Japonskem.

Na razstavi so dela več kakor 140 umetnikov. Postelja očitno še vedno navdihuje vse, katerih ime nekaj pomeni v umetnosti, ne glede na to, ali je to kipar, slikar, fotograf, multimedijski ali kakršenkoli drugačen likovni ustvarjalec.