Slovenski punk in fotografija kmalu na ogled
V galeriji ljubljanskega Cankarjevega doma so predstavili atraktivno razstavo Slovenski punk in fotografija, ki bo na ogled od ponedeljka, 4. decembra, ko bo ob 18. uri odprtje, do konca januarja 2024. To je izbor fotografij petnajstih avtorjev in avtoric ter prva in največja pregledna razstava v Sloveniji, ki celostno predstavlja obdobje punka in alternativnega gibanja pri nas. Fotografijo povezuje z različnimi vidiki slovenskega punka v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem.
Kot je uvodoma dejala dr. Marina Gržinić, razstava celostno predstavlja obdobje punka pri nas, povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja v obdobju od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Ob tem je poudarila, da je slovenska punk scena za razliko od, denimo britanske, delovala v drugačnem družbenem sistemu – socializmu, ki je dal celotnemu razvoju punka drugačen kontekst. Slovenska punk scena je bila znana po neodvisnosti in kritičnosti do tedanjega političnega sistema in družbenih norm. Bila pa je tudi prosocialistična, delavska, mladinska in uporniška drža kot odgovor na družbeno nepravičnost, politično apatijo in gospodarsko krizo. Zaradi takšnega naboja je spremenila tudi samo slovensko fotografijo.
Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, je dejala, da je prišel čas, da se na punk pogleda tudi z znanstvenega in raziskovalnega zornega kota ter da so bila ravno 80. leta čas največje svobode na področju kulture in umetnosti. Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU je izpostavil izjemno sodelovanje med obema inštitucijama ter čestital kustosinji dr. Marini Gržinić ter asistentki kustosinje dr. Joviti Pristovšek, za »pravi punkovski kuratorski podvig«.
Po besedah Nataše Strlič, muzejske svetovalke in kustosinje v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je skrbnica zbirk z obdobja punka, je privilegij delati z gradivom, ki ti ponudi celosten vpogled v tedanji čas in dogajanje, hkrati pa zahteva zelo konkretno in natančno preučevanje. Janez Bogataj, eden od fotografov, katerih dela so predstavljena na razstavi, se obdobja punka spominja kot časa neizmerne energije. »Vesel sem, da se je tega projekta lotila prav Marina, ki je bila soustvarjalka alterscene.«
