Umrl je Drago Dellabernardina

Umrl je vizualni umetnik in glasbenik Drago Dellabernardina, so sporočili iz MG+MSUM. Zapustil je opus, v katerem izstopa njegov angažma pri nekaterih ključnih projektih neoavantgardne skupine OHO, veljal pa je tudi za enega najboljših solo kitaristov v Sloveniji in širše. Umrl je v starosti 70 let.

Ob Davidu Nezu in Milenku Matanoviću je bil med tistimi, ki so 30. decembra leta 1968 v Parku Zvezda sredi Ljubljane uprizorili ikonično živo skulpturo Triglav, tedaj svojevrstno novoletno darilo Ljubljančanom, ki značilno odmeva tudi v zdajšnji sodobni slovenski umetnosti.

Razstavljal ni veliko. Ko so lani njegova dela predstavili v Centru in galeriji P74, so ob tem zapisali, da gre za njegovo sploh prvo samostojno razstavo v Ljubljani.





Dellabernardina je bil rojen leta 1948 v Postojni, v letih 1967–1970 je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nato je vpisal študij klasične kitare pri profesorju Alvaru Companyju na glasbenem konzervatoriju Luigija Cherubinija (Conservatorio di Musica Luigi Cherubini) v Firencah. A ga je po treh letih opustil. Sledilo je več kot dvajset let potovanj po Evropi in bivanje v Indiji.
 

Vstop v konceptualizem že med študijem

Že v času študija je nekatera konceptualna in popartistično usmerjena dela predstavil na samostojni razstavi v Domu kulture v Postojni leta 1969. Razstava je temeljila na postopku izolacije vsakdanjih predmetov iz njihovega okolja in razporeditvijo v novo vizualno-semantično celoto.



Najbolj znano Dellabernardinovo delo je bil poseg v javni prostor, ko je marca 1968 na železniški nadvoz nad Celovško cesto v Ljubljani z obeh strani obesil napis »Ta podvoz razstavlja Drago Dellabernardina«, sicer pa je bil med avtorji, ki so tesno sodelovali s skupino OHO. Kot omenjeno, je bil del Triglava, prav tako na Kongresnem trgu pa je približno ob istem času sodeloval tudi v hepeningu Stonoga Sreča Dragana.

V študentskem listu Tribuna je leta 1969 pod naslovom »Kaj dela drago dellabernardina?« objavil več konceptov za dela, zamisli in izjave. Vzporedno z ustvarjanjem na vizualnem področju je ves čas deloval tudi kot uspešen kitarist. V letih 1968–69 je bil solo kitarist v skupini Sinovi, po razpadu Kameleonov pa je z Danilom Kocjančičem igral v njegovi skupini Danilo in Novi kameleoni. V začetku sedemdesetih se je za nekaj časa priključil zasedbi Generali.