Umrla je slikarka Ida Barbarigo, žena Zorana Mušiča

Nekateri so jo imenovali za zadnjo predstavnico italijanskega novecenta. Z Mušičem sta bila izjemno povezana vse do njegove smrti.

Objavljeno
16. januar 2018 14.54
Posodobljeno
16. januar 2018 15.00
V. U., STA
V. U., STA

V rojstnih Benetkah je v ponedeljek umrla slikarka Ida Cadorin, bolj znana pod psevdonimom Barbarigo, poročajo italijanski mediji. Slikar je bil že njen oče Guido Cadorin, mati Livia Tivoli je bila pesnica. Poročena je bila s priznanim slovenskim umetnikom Zoranom Mušičem.

Ida Barbarigo je včasih slikala geometrijske motive, gostilniške stole, krajine, portrete, v zadnjih letih pa risbe človečkov, ki jim je pravila terrestri in gigante. Nekateri so jo imenovali tudi za zadnjo predstavnico italijanskega novecenta. Imela je poseben smisel za portrete in je med drugim upodobila nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda.

Ob Zoranu Mušiču. © Gianni Berengo Gardin, Ida Barbarigo

Poroka z Mušičem leta 1949

Izhajala je iz pomembne beneške družine, v kateri so bili tako umetniki kot intelektualci. Družina Cadorin je bila leta 2016 predstavljena na razstavi v beneški Palači Fortuny. Ida Cadorin se je rodila v Benetkah leta 1920, čeprav je rada trdila, da je mlajša, zato se v medijih za njeno leto rojstva pogosto omenja leto 1925, je za STA pojasnil umetnostni zgodovinar Gojko Zupan. Obiskovala je beneško Akademijo lepih umetnosti.

Z Mušičem se je poročila leta 1949. Po pisanju italijanskega časnika Corriere della sera sta bila vse do njegove smrti leta 2005 močno umetniško in čustveno povezana. Živela in ustvarjala sta razpeta med Parizom in Benetkami. Skupaj z Mušičem je Ida večkrat obiskala Slovenijo, posebej Brda. Leta 1955 je umetnica svoja dela prvič predstavila na pariškem majskem salonu, na katerem je sodelovala še v letih 1956, 1961, 1966, 1972 in 1980.

Med njene večje predstavitve po zapisu na spletni strani Palače Fortuny sodijo skupinska razstava v Francoski galeriji leta 1956 ter samostojni postavitvi v newyorški Galeriji Saletti (1959) in v reški Galeriji sodobne umetnosti (1960). Ta je bila na ogled tudi v Zagrebu in Ljubljani. O Idi Barbarigo je nastalo več monografij, leta 1978 pa je razstavljala tudi na beneškem likovnem bienalu.