Tiskane izdaje
Starorimska dediščina Arlesa v Provansi, v antičnih časih pomembne točke v mreži starorimskih mest na ozemlju današnje Francije – mesto se je tedaj imenovalo Arelate in veljalo za naselje številnih petičnežev –, je bogatejša za izjemen spomenik.
Tamkajšnji amfiteater, gledališče, forum, kriptoportik oziroma podzemna galerija in drugi spomeniki starorimske preteklosti so že od leta 1981 na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine (skupaj s srednjeveško, romansko dediščino tega mesta), arheologe pa je v eni tamkajšnjih antičnih vil razveselilo še odkritje izjemno redke stenske poslikave.
Kot poročajo Le Monde in drugi mediji, gre za edinstveno poslikavo, saj fresk, primerljivih z znamenitimi poslikavami v Pompejih – te je, kot znano, v času zamrznil in ohranil izbruh Vezuva – in drugod po Italiji, izven te države skoraj ni.
Slog fresk blizu t. i. drugemu slogu v Pompejih
Raziskovalci Nacionalnega inštituta preventivnih arheoloških raziskav (Institut national de recherches archéologiques) jih okvirno postavljajo v čas med letoma 70 in 20 pr. n. št. in vzporejajo s tako imenovanim drugim slogom fresk v Pompejih. Konkretno s poslikavo cubiculuma št. 4 v tamkajšnji Vili misterijev.
Freske, ki so jih v Arlesu odkrili že aprila, a so njihove prve posnetke objavili te dni, obsegajo kar enajst prizorov, slikarska tehnika, s katero so jih pred dobrima dvema tisočletjema ustvarili, pa še danes odraža izjemno razkošje. Egipčansko modra barva in določeni rdeči pigmenti, ki so jih uporabili pri slikanju, so namreč v tedanjih časih veljali za izjemen luksuz.
Kot rečeno, bo rekonstruiranje nekdanje podobe poslikave, pravzaprav izdelava ogromne »sestavljanke« iz tisočih fragmentov, strokovnjake zaposlovalo nemara celo desetletje. V celoti je sicer ne bo mogoče obnoviti, med prvimi posnetki freske pa izstopa upodobitev glasbenice ob igranju na liro.
