Tiskane izdaje
Serija razstav ob ravnokaršnjem 57. Beneškem bienalu je od sobote bogatejša za razstavo del Davida Hockneyja, čigar dela so redko dostopna tako blizu Slovenije.
Razstavo njegovih grafik smo sicer pred dolgimi leti videli tudi v Ljubljani, kjer je v Cankarjevem domu gostoval kot zmagovalec enega izmed tedanjih Mednarodnih grafičnih bienalov.
V palači Ca' Pesaro ob beneškem Velikem kanalu, sedežu mestnega Muzeja moderne umetnosti, je od predvčerajšnjim na ogled razstava z naslovom 82 portretov in 1 tihožitje tega staroste britanskih slikarjev, mnogim najpomembnejšega živečega angleškega umetnika, mojstra pop arta in številnih inventivnih pristopov k slikarstvu, tudi takšnih z opiranjem na druge medije, denimo na fotografijo ali v najnovejšem času celo iphone in ipad.
Ob tem je Hockney mojster svojevrstnih krajin, ena ikon gejevskega aktivizma in pri skoraj 80 letih − okrogli rojstni dan ga čaka zelo kmalu, 9. julija − borec za pravice kadilcev. »Vesel sem, da kraljica nima predsodkov in da se moja kampanja za pravice kadilcev ni obrnila proti meni,« je, denimo, izjavil leta 2012, ko ga je kraljica Elizabeta II. odlikovala z redom za zasluge, visokim odlikovanjem za dosežke v umetnosti, izobraževanju, književnosti in znanosti.
Figuralik, ki slovi po vizualiziranju vode
Kakšno priznanje je sicer v preteklosti že zavrnil. Denimo leta 1990 naslov viteza, češ da so odlikovanja vedno malo sumljiva in da mu je vseeno, ali ga bo nekdo razglasil za največjega živega slikarja, ker je zelo zaposlen s svojim delom.
Hockney je značilen figuralik, ki slovi po vizualiziranju vode v najrazličnejših kompozicijah, denimo z bazeni in značilnim pljuskanjem ter valovanjem vode, že v zgodnjem obdobju pa je Veliko Britanijo za daljši čas zamenjal za Kalifornijo in Los Angeles. V Benetkah je dostopen njegov izbor portretov, slikarskega žanra, po katerem prav tako že dolgo slovi. Upodobljenci, ki zasedajo razstavne dvorane palače Ca' Pesaro, odsevajo njegove odnose z različnimi ljudmi v Los Angelesu, od tistih profesionalnih z galeristi, kritiki ali kuratorji − med njimi so John Baldessari, Larry Gagosian in Stephanie Barron − do oseb, s katerimi si je delil vsakdanje življenje.
Posebnost razstave je, da so vsi portreti del iste serije, ustvarjene med letoma 2013 in 2016, vse pa je ustvaril v enakih pogojih. Imajo enoten format in čas ustvarjanja, prav tako sta enotna postavitev portretirancev na stol in nevtralno ozadje, ta vtis enakosti pa toliko bolj razbijajo posebnosti upodobljencev.
Kuratorka razstave in hkrati ena portretirank je Edith Devaney iz londonske Kraljeve galerije, v Benetkah bo razstava dostopna do 22. oktobra, nato pa se bo selila v Guggenheimov muzej v Bilbau in muzej LACMA v Los Angelesu.
