Tiskane izdaje
Razstavljenih bo 116 posnetkov. Razstava bo predstavila bogato secesijsko zapuščino v Ljubljani ter hkrati opozorila na širši pomen secesije kot mednarodnega umetniškega gibanja in skupnega kulturnega dejavnika v tedanji Evropi.
Tema razstave pa se navezuje tudi na dediščino Maksa Fabianija (1865–1962). Fabiani je bil v letih 1903–1904 član Dunajske secesije. Prispeval je k uveljavitvi načel moderne arhitekture z delovanjem v krogu dunajskih umetnikov in s svojimi znamenitimi stavbami v secesijskem slogu na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu med letoma 1899 in 1909. Njegova bogata zapuščina ga uvršča med najpomembnejše arhitekte Srednje Evrope na prehodu iz 19. v 20. stoletje, so ob razstavi sporočili iz zavoda Turizem Ljubljana.
Fabiani se je rodil v Kobdilju na Krasu. Leta 1888 je končal študij arhitekture na Dunaju. Bil je asistent na visoki šoli v Gradcu, na Dunaju je delal v ateljeju arhitekta Otta Wagnerja. Bil je svetovalec nadvojvode Franca Ferdinanda in profesor na Dunaju. Od leta 1919 je živel v Gorici.
Bil je pomemben urbanist in arhitekt. Po potresu 1895 je izdelal obnovitveni načrt Ljubljane s krožno cesto ter projekt ureditve Bežigrada. Med njegovimi pomembnejšimi arhitekturnimi projekti so palača Artaria na Dunaju, Narodni dom in hiša Bartoli v Trstu, Krisperjeva hiša v Ljubljani, Trgovski dom v Gorici, dekliški licej Mladika v Ljubljani in Jakopičev paviljon, ki pa so ga v začetku 60. let minulega stoletja zaradi gradnje železniške proge porušili.
